Avstrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Avstrija (razločitev).

Republik Österreich

Republika Avstrija

Himna: Land der Berge, Land am Strome (nemško)
Dežela gora, dežela na reki

Lega Avstrije (oranžno)
- na Evropski celini (oker in belo)
- v Evropski uniji (oker)

Glavno mesto
(in največje mesto) Dunaj
48°12′N, 16°21′E

Uradni jeziki

nemščina

Priznani regionalni jeziki slovenščina, hrvaščina, madžarščina¹

Upravljanje parlamentarna republika

- predsednik: Heinz Fischer

- kancler: Alfred Gusenbauer

neodvisnost:

- uveljavitev Avstrijske državne pogodbe: 27. julij 1955

- Deklaracija o neodvisnosti: 26. oktober 1955

Vstop v EU

1. januar 1995

Površina

- skupaj: 83,871 km² (115.)

- voda (%): 1.3

Prebivalstvo

- ocena 2006: 8.292.322 (92.)

- štetje 2001: 8.032.926

BDP (PKM) ocena 2005

- skupaj: 275,02 milijarde USD (34.)

- na prebivalca: 33.615 USD (8.)

BDP (nominalno) ocena 2005

- skupaj: 307,07 bilijona USD (23.)

- na prebivalca: 37.117 USD (12.)

Gini (2000) 29,1 (nizek)

HDI (2004) 0,944 (visok) (14.)

Valuta evro (€) ² (EUR)

Časovni pas CET (UTC+1)

- poletni (DST): CEST (UTC+2)

Vrhnja domena (TLD) .at ³

Klicna koda [[+43 (details)]]

¹ slovenščina, hrvaščina in madžarščina so uradno priznani regionalni jeziki, avstrijski znakovni jezik pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi.

² Pred 1999: avstrijski šiling.

³ Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Repúblika Ávstrija je celinska država v Srednji Evropi, zveza 9 dežel. Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu, ter Nemčijo in Češko na severu.

[uredi] Zgodovina

Po nadvladi Rimljanov, Hunov, Langobardov, Ostrogotov, Bavarcev in Frankov, je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane. Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani, ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja.

Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, katerih ena je današnja Avstrija.

Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo.

Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija (glej Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija začela vključevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vključila v Evropsko unijo, leta 1999 pa še v Evropsko monetarno unijo.

[uredi] Upravna delitev

Avstrijske zvezne dežele

Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel. To so:

Dunaj (Wien) (1)
Gradiščanska (Burgenland) (2)
Koroška (Kärnten) (3)
Salzburg (4)
Spodnja Avstrija (Niederösterreich) (5)
Štajerska (Steiermark) (6)
Tirolska (Tirol) (7)
Vorarlberg (8)
Zgornja Avstrija (Oberösterreich) (9)

[uredi] Zunanja politika

Avstrija je članica Evropske unije, Konference za varnost in sodelovanje v Evropi in opazovalka v Zahodnoevropski uniji.

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.