Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pozdravljeni v Wikipediji,
prosti enciklopediji, ki jo lahko ureja vsakdo!
Od marca 2002 smo ustvarili 62.511 Älankov!

DruÅ¾boslovje	Ljudje	Tehnika
Filozofija	Matematika	Umetnost
Geografija	Naravoslovje	Zgodovina

Na danaÅ¡nji dan ...

24. junij: dan Indijancev v Peruju

1314 - Å koti so si z zmago nad AngleÅ¾i v bitki pri Bannockburnu pod vodstvom Roberta Bruca zopet priborili neodvisnost.
1534 - Jacques Cartier je odkril Otok princa Edvarda.
1777 - rodil se je John Ross, britanski polarni raziskovalec (â€ 1856).
1991 - slovenska skupÅ¡Äina je doloÄila sedanjo slovensko zastavo (na sliki) in grb.

22. junij â€“ 23. junij â€“ 25. junij â€“ 26. junij

Arhiv | VeÄ obletnic ...

Izbrani Älanek

Stefan-Boltzmannov zakon (tudi Stefanov zÃ¡kon) [Å¡tÃ©fan-bÃ³lcmanov ~] je fizikalni zakon o sevanju Ärnega telesa: gostota energijskega toka j^*, ki ga seva Ärno telo, je sorazmerna Äetrti potenci njegove termodinamiÄne temperature T:

$j^{\star} = \sigma T^{4} \, .$

Sorazmernostna fizikalna konstanta Ïƒ = 5,670 400(40) Â· 10^-8 W m^-2 K^-4 je znana kot Stefanova konstanta ali Stefan-Boltzmannova konstanta. Zakon je leta 1879 odkril slovenski fizik JoÅ¾ef Stefan (1835-1893, na sliki), leta 1884 pa ga je njegov uÄenec, avstrijski fizik Ludwig Edward Boltzmann (1844-1906) tudi teorijsko izpeljal v okviru termodinamike. Boltzman je upoÅ¡teval drugi zakon termodinamike, kinetiÄno teorijo plinov in obravnaval idealni reverzibilno delujoÄ toplotni stroj s svetlobnim sevanjem kot delovno snovjo namesto plina. To sevanje naj bi izvajalo tlak na stene posode. To je edini fizikalni zakon, imenovan po kakÅ¡nem slovenskem fiziku.

Danes ga lahko izpeljemo iz Planckovega zakona:

$j^{\star} = \int_{0}^{\infty} \left( {dj^{\star}\over d\lambda} \right) d\lambda = \pi \int_{0}^{\infty} B_{\lambda} \, d\lambda \!\,$

in velja samo za idealna Ärna telesa.

Preberite veÄ ... | Arhiv

PomoÄ uporabnikom

Pod lipo â€” osrednja pogovorna stran Wikipedije
Portal obÄestva â€” oglasna deska, projekti, viri in dejavnosti v Wikipediji
Orakelj â€” forum, kjer poskuÅ¡amo odgovoriti na vsakrÅ¡na enciklopediÄna vpraÅ¡anja
Obvestila â€” stran, namenjena obveÅ¡Äanju o razvoju Wikipedije

Ste vedeli, da ...?

... da sta v ljubljanski cukrarni (na sliki) umrla Dragotin Kette (1899) in Josip Murn - Aleksandrov (1901)?
... da je Evklidovo delo Elementi temeljno delo geometrije, ki je nastalo okoli leta 300 pr. n. Å¡t.?
... da je bil Bonifacij I. MontferraÅ¡ki eden od voditeljev Äetrtega kriÅ¾arskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207)?
... da je kinezioterapija metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifiÄnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljÅ¡anje poruÅ¡enega zdravja ali popolno ozdravitev?
... da je pust Äas med novim letom in pepelniÄno sredo?
... da je eno od najbolj znanih podroÄij italijanske pokrajine Pisa HudiÄeva dolina (Valle del diavolo), ki se tako imenuje zaradi boraksovih plinov, ki prihajajo na dan v obliki soffionov?

Arhiv zanimivosti | Vsi novi Älanki ...

Slika tedna

Reka TrÅ¾iÅ¡ka Bistrica teÄe skozi DovÅ¾anovo sotesko

DovÅ¾anova soteska je soteska hudourniÅ¡ke reke TrÅ¾iÅ¡ka Bistrica. Reka kipi Äez edinstveno slapiÅ¡Äe velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata.

Soteska je Å¡e posebej slikovita zaradi Å¡estih visokih kamnitih stolpov, KuÅ¡pegarjevih turnov, kjer je urejeno plezaliÅ¡Äe. Skozi sotesko je speljana zanimiva geoloÅ¡ka, gozdna, planinska in razgledna pot ter pot do partizanske tiskarne-tehnike.

Soteska je razglaÅ¡ena za naravni spomenik Slovenije. LeÅ¾i 3 km severno od kraja TrÅ¾iÄ, ob cesti TrÅ¾iÄ-Jelendol.

Avtor fotografije: Mihael SimoniÄ

VeÄ izbranih slik | Predlagaj izbrano sliko ...

Sorodni projekti

Wikipedijo gosti nepridobitniÅ¡ka fundacija Wikimedia Foundation. Poleg Wikipedije gosti tudi druge projekte:
Meta-Wiki â€“ Usklajevanje Zbirka â€“ VeÄpredstavnost Wikislovar â€“ Slovar Wikiknjige â€“ PriroÄniki Wikinavedek â€“ Citati Wikiverza â€“ Å tudijsko gradivo Wikivir â€“ Besedila Wikinovice â€“ Novice Wikivrste â€“ Imenik vrst

Codice Sconto: E463456

This WebPage/Resource is provided by https://www.classicistranieri.com

Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Views

Navigacija

obÄestvo

podpora

Iskanje

V drugih jezikih

Codice Sconto: E463456

Codice Sconto: E463456

This WebPage/Resource is provided by https://www.classicistranieri.com

Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Views

Navigacija

obÄestvo

podpora

Iskanje

V drugih jezikih

Codice Sconto: E463456

obÄestvo