Stefanova konstanta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ) [štéfan-bólcmanova ~] je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu. Njena vrednost in relativna merilna negotovost sta:
Stefanovo konstanto lahko izrazimo z Boltzmannovo konstanto kB:
Pri tem je h Planckova konstanta, ħ je Planckova konstanta, deljena z 2π (tudi Diracova konstanta), c pa hitrost svetlobe v praznem prostoru.
Konstanta nosi ime po slovenskem fiziku Jožefu Stefanu.
Sorodna konstanta je sevalna konstanta[1], sorazmerna s Stefanovo:
V Planckovih enotah () je vrednost Stefanove konstante enaka:
Konstanta σ, ki izhaja iz Stefanovih meritev, se lahko zapiše z današnjimi enotami:
Stefanova meritev je bila dokaj natančna in za 10,8 % premajhna od današnje izmerjene vrednosti.
[uredi] Opombe
- ^ Radiation Constant (v angleščini).
- ^ Crepeau.
[uredi] Viri
- Crepeau, John. Josef Stefan: His life and legacy in the thermal sciences (v angleščini) (PDF). Pridobljeno dne 2008-03-05.
[uredi] Zunanje povezave
- Stefanova konstanta, vrednost CODATA (v angleščini)