Jožef Stefan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jožef Stefan [jóžef štéfan] (nepravilno [stéfan]), slovenski fizik, matematik in pesnik, * 24. marec 1835, Sv. Peter pri Žrelcu (danes predel Celovca), † 7. januar 1893, Dunaj.

Ker se je rodil na ozemlju današnje Avstrije in ker je deloval na Dunaju, ga večina tujih virov navaja kot avstrijskega fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini.

Vsebina 1 Življenje in delo 2 Dela 3 Navedki 4 Glej tudi 5 Literatura

[uredi] Življenje in delo

Stefan je diplomiral iz matematike in fizike na Univerzi na Dunaju. V študentskih letih je napisal in objavil tudi več pesmi v slovenskem jeziku. Poučeval je fiziko na Univerzi na Dunaju, načeloval tamkajšnjemu fizikalnemu inštitutu, bil podpredsednik Dunajske znanstvene akademije in bil član več znanstvenih združenj po Evropi.

Najbolj je znan po določitvi fizikalnega zakona, ki povezuje celotno izsevano energijo črnega telesa s četrto potenco termodinamične temperature. Zakon je pozneje teorijsko izpeljal Ludwig Edward Boltzmann po termodinamični poti in je zato znan kot Stefanov zakon ali Stefan-Boltzmannov zakon. To je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Konstanta, ki se pojavi v tem zakonu, se po njem imenuje Stefanova konstanta ali Stefan-Boltzmannova konstanta.

Po njem se imenuje tudi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani, največja slovenska raziskovalna ustanova.

[uredi] Dela

• Jožef Stefan (1890), O teoriji nastanka ledu (Über die Theorie der Eisbildung), Monatshefte der Mathematik und Physik, zvezek 1, p 1-5

[uredi] Navedki

“	Nekaj bode zmeraj še ostalo, da ne bomo vedeli, zakaj?	”
—Jožef Stefan, Naturoznanske poskušnje, 1859

[uredi] Glej tudi

• Stefanov tok
• Stefanova naloga
• seznam slovenskih fizikov
• seznam slovenskih matematikov
• seznam slovenskih pesnikov

[uredi] Literatura

• Janez Strnad, Fiziki, 3. del, Modrijan, Ljubljana 2000, str. 61-76. (COBISS)