Josip Murn - Aleksandrov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Josip Murn (s psevdonimom Aleksandrov), slovenski pesnik, * 4. marec 1879, Ljubljana, † 18. junij 1901, Ljubljana.

Vsebina

1 Življenje
2 Delo
3 Bibliografija
4 Viri
5 Glej tudi
6 Zunanje povezave

[uredi] Življenje

Rodil se je 4. marca 1879 kot nezakonski otrok Marije Murn in Jožeta Cankarja v Ljubljani. Oče se je kmalu po rojstvu sina poročil z neko drugo žensko, mati pa ga je zaradi pomanjkljivih materialnih zmožnosti dala v rejo k družini v Zadobrovo (zdaj predel Ljubljane), sama pa odšla v Trst.

Ko je bil star štiri leta, ga je prevzela materina daljna sorodnica Polona Kalan in ga vzela s seboj v Ljubljano; denarno je zanj skrbela teta. Po letu 1895 sta se s krušno materjo preselila v Cukrarno, v kateri je Murn preživel večino svojega življenja.

Od leta 1890 do 1898 je obiskoval nižjo in višjo Gimnazijo v Ljubljani. V tem času se je včlanil v dijaško društvo Zadruga, ki je bilo pod močnim vplivom Ivana Cankarja, vendar je kasneje tudi prostovoljno izstopil. Skozi dijaška leta si je pomagal z inštrukcijami in priložnostnimi pisarskimi deli.

Veliko svojega časa je preživel na podeželju, kjer je opazoval kmečka opravila in običaje (ena izmed glavnih tem v njegovih pesmih). Najprej je bival na Gorenjskem v Zalogu pri Cerkljah ter v Zasipu pri Bledu. Zaradi zdravstvenih razlogov se je odpravil v Gradež, obiskal tudi Trst; nekajkrat pa je preživljal svoje šolske počitnice v Vipavski dolini, kjer je prevzel enega izmed svojih psevdonimov – Aleksandrov.

Po maturi je odšel na Dunaj na študij trgovine, vendar je tam ostal le nekaj mesecev. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer se je zaposlil kot stenograf.

18. junija 1901 je pri 22-ih letih v Cukrarni umrl za jetiko. Dve leti kasneje je izšla zbirka njegovih pesmi Pesmi in romance.

[uredi] Delo

Za časa življenja je objavljal pesmi v mladinskih listih (dijaški zbornik Na razstavku), kasneje pa v Ljubljanskem zvonu.

Temeljna tematika njegovih pesmi je narava (doživljanje narave; trenutni, bežni vtisi) in kmečki motivi. Njegove najbolj značilne kmečke pesmi (Kmečka pesem, Pesem o ajdi, Pesem o klasu, Semenj, Zimska kmečka pesem) prikazujejo kmečki svet, običaje, opravila in praznovanja kot vir sreče, upanja in življenjske trdnosti.

Njegove pesmi so bivanjske, osebno izpovedne (Ko dobrave se mrače; Pa ne pojdem prek Poljan), razpoloženjske (O mraku; Vergilije), le malo je ljubezenskih (ciklusa Noči in Fin de siecle), vse pa so povezane z impresionističnim izrazom.

Poleg pesmi je pisal tudi razpoloženjske črtice, ki pa ne dosegajo take kvalitete kot pesmi.

Vsa njegova dela zaznamuje brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, revščina, duševna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti.

Zbirka njegovih pesmi z naslovom Pesmi in romance je izšla šele po smrti (1903) z uvodnim esejem Ivana Prijatelja. Kasneje so izšla še razna zbrana dela.

Murn je eden glavnih predstavnikov moderne in sodobnik Cankarja, Ketteja in Župančiča. Za časa svojega življenja najmanj priznan, danes pa njegova dela štejemo med najpomembnejše stvaritve naše književnosti.

[uredi] Bibliografija

Zbirka Pesmi in romance (1903)

[uredi] Viri

Vladimir Osolnik, (1980). Obrazi: Josip Murn-Aleksandrov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Niko Grafenauer, (1965). Josip Murn-Aleksandrov. Ljubljana: Prosvetni servis
Jana Kvas, (1996). Potovanje besed; učbenik za 1. letnik triletnih srednjih šol. Ljubljana: DZS.
Jože Snoj, (1978). Znameniti Slovenci: Josip Murn. Ljubljana: Založba Jaroslav Skrušny.
Josip Murn, (1979). Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga