Italija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Repubblica Italiana Italijanska republika
Himna: Il Canto degli Italiani (poznana tudi kot Inno di Mameli)
Lega  Italije  (temnozelena) – na Evropski celini  (svetlozelena & temnosiva) – v Evropski uniji  (svetlozelena)
Glavno mesto (in največje mesto)		Rim 41°54′N, 12°29′E
Uradni jeziki		italijanščina1
Demonim		Italiján, Italijánka
Upravljanje		parlamentarna republika
-	predsednik:	Giorgio Napolitano
-	predsednik Sveta ministrov:	Romano Prodi
Nastanek
-	združitev:	17. marec 1861
-	republika:	2. junij 1946
Vstop v EU		25. marec 1957 (ustanovna članica)
Površina
-	skupaj:	301,318 km² (71.)
-	voda (%):	2,4
Prebivalstvo
-	ocena maj 2007:	59.337.888[1] (23.)
-	štetje oktober 2001:	57.110.144
-	gostota:	196,9/km² (54.)
BDP (PKM)		ocena 2007
-	skupaj:	1,888 bilijonov USD [1] (8.)
-	na prebivalca:	32.319 USD [2] (20.)
BDP (nominalno)		ocena 2007
-	skupaj:	2,067 bilijonov USD [3] (7.)
-	na prebivalca:	35.386 USD [4] (21.)
Gini (2000)		36 (srednji)
HDI (2005)		0,941 (visok) (20.)
Valuta		evro (€)² (EUR)
Časovni pas		CET (UTC+1)
-	poletni (DST):	CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD)		.it³
Klicna koda		+39
1	V Aosti je uradni jezik tudi francoščina. V pokrajini Bolzano-Bozen sta uradna jezika tudi nemščina in ladinščina. V različni meri so uradno priznani jeziki tudi sardinščina, katalonščina in korziščina na Sardiniji, albanščina in grščina v Južni Italiji, okcitanščina v Piemontu, ladiniščina v pokrajini Belluno ter furlanščina in slovenščina v Furlaniji - Julijski krajini.
2	Pred letom 2002: italijanska lira.
3	Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

'Italija, uradno Italijanska republika, je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Tunizijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja. Campione d'Italia (2,6 km²) je edina italijanska eksklava v Švici.

Vsebina 1 Upravna delitev 2 Zgodovina 3 Slovenci in Slovani v Italiji 4 Članstvo v mednarodnih organizacijah 5 Opombe in reference

[uredi] Upravna delitev

Glavni članek: Upravna delitev Italije.

Italijanska republika je upravno razdeljena na 20 dežel (it. regione), ki so razdeljene na 110 pokrajin (it. provincia), od katerih so tri še v pripravi. Pokrajine se delijo na 8103 občine. S to ureditvijo je pokrito celotno državno ozemlje, torej ni drugih oblik upravnih enot.

Po italijanski zakonodaji so dežele, pokrajine in občine pravne osebe, kar pomeni, da ni upravne hierarhije med njimi: občina ni odvisna od pokrajine in pokrajina ni odvisna od dežele, pač pa ima vsaka od njih določeno področje dejavnosti in vodi samostojne stike z državno upravo in ostalimi upravnimi enotami. Edina dovoljena hierarhična pravica je odstopanje lastnih pristojnosti nižjim enotam, kar je pa v sodobnem pojmovanju le priznavanje večje avtonomije.

V seznamu so označene z zvezdico dežele s posebnim statutom.

1. Abruci (Abruzzo)
2. Aosta (Valle d'Aosta) *
3. Apulija (Puglia)
4. Bazilikata (Basilicata)
5. Kalabrija (Calabria)
6. Kampanija (Campania)
7. Emilija - Romanja (Emilia-Romagna)
8. Furlanija - Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia)*
9. Lacij (Lazio)
10. Ligurija (Liguria)
11. Lombardija (Lombardia)
12. Marke (Marche)
13. Molize (Molise)
14. Piemont (Piemonte)
15. Sardinija (Sardegna) *
16. Sicilija (Sicilia) *
17. Trentinsko - Zgornje Poadižje ali Trentinsko - Južna Tirolska (Trentino-Alto Adige/Südtirol) *
18. Toskana (Toscana)
19. Umbrija (Umbria)
20. Benečija (Veneto)

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Italije.

Italija je edina evropska pokrajina, ki je v teku stoletij ohranila vedno isto ime kljub raznim zgodovinskim preobratom, saj se je še za časa Etruščanov (8. stoletje pr. n. št.) Apeninski polotok imenoval Italija. Od takrat so na tem ozemlju bivali številni narodi in razvilo se je več kultur. Zgodovinsko najpomembnejši so bili gotovo stari Rimljani, ki so svojo oblast razširili daleč po vsem tedaj znanem svetu.

Po razpadu tega velikega imperija je vladala na ozemlju današnje Italije politična zmeda, ki je trajala več kot tisoč let. Prva se je v tem neredu organizirala Rimskokatoliška cerkev, nato so začela rasti mesta in male republike. Tako je bilo doseženo določeno ravnovesje, na podlagi katerega se je razvila bogata kulturna, socialna in politična dejavnost Risorgimenta. V devetnajstem stoletju so se vse politične enote na polotoku združile v skupno državo, najprej kraljevino in nato republiko. Izjemi sta le papeževa država, ki se je hudo skrčena opredelila za samostojnost in ustanovila Vatikan, in mala republika San Marino

[uredi] Slovenci in Slovani v Italiji

V Italiji živi, poleg poznane skupnosti Slovencev, še ena skupnost Slovanov: moliški Hrvati, potomci Hrvatov, ki so se preselili na današnje področje v 15. stoletju.

[uredi] Članstvo v mednarodnih organizacijah

Italija je članica EU, NATO, OVSE, WEU, bila je ena od ustanovnih članic Evropske skupnosti za premog in jeklo. Italija sodeluje v koaliciji voljnih iz leta 2003.

[uredi] Opombe in reference