See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Evro - Wikipedija, prosta enciklopedija

Evro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Euro
ευρώ (v grščini)
Bankovci Kovanci
Bankovci Kovanci
Koda ISO 4217: EUR
Uporabnik(i): Andora, Avstrija, Belgija, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Kosovo, Luksemburg, Malta, Monako, Črna gora, Nizozemska, Portugalska, San Marino, Slovenija, Španija, Vatikan
Inflacija: 1,8%
Fiksiral: BAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL, LVL
Podenota:
1/100 cent
dejanska uporaba je odvisna od jezika
Simbol:
Množina: Glej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
Kovanci:
Pogosto uporab.: 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, €1, €2
razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko
Redko uporab.: 1 in 2 centa
(velja le za Finsko in Nizozemsko)
Bankovci:
Pogosto uporab.: €5, €10, €20, €50
Redko uporab.: €100, €200, €500
Centralna banka: Evropska centralna banka
Tiskarna: Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato
Banco de Portugal
Banka Grčije
Banque de France
Bundesdruckerei
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
De La Rue
Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
François-Charles Oberthur
Giesecke & Devrient
Royal Joh. Enschedé
Nacionalna banka Belgije
Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
Setec Oy
Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju
Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju
Dobrodošlica v Bruslju
Dobrodošlica v Bruslju

Evro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 15 državah Evropske monetarne unije (EMU): Nemčija, Avstrija, Finska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Italija, Slovenija, Španija, Portugalska, Republika Irska, Grčija, Malta in Ciper. Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, vendar ti »državi« nista članici EMU, zato se Evropska centralna banka (ECB) pri določanju obrestnih mer ne ozira nanju. Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo več kot 320 milijonov ljudi. Uradno se je pojavil 1. januarja 1999 v 11 državah EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje), vendar le nominativno na računih in cenah, kjer so morali vsi zneski biti podani tako v lokalni valuti dane države kot v evrih. Tega dne so centralne banke članic EMU prenesle pristojnosti odločanja na ECB. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Podobe bankovcev in ene strani kovancev so skupne, članice EMU imajo pravico, da določijo podobe ene strani kovancev. Seveda kovanci ne glede na podobo veljajo v celotnem »evro območju«.

Velika Britanija, Švedska in Danska iz različnih vzrokov niso vstopile v EMU. Nove članice Evropske unije bodo lahko uvedle evro po dveletnem obdobju »članstva« v ERM-2, ki se je za prve tri novinke (Slovenijo, Estonijo in Litvo) začelo 28. junija 2004.

Vsebina

[uredi] Evro in euro

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro«, v madžarščini »euró« in v malteščini »ewro«) ampak enoten zapis »euro«. Izjemi sta Grčija in Ciper, ki ne uporabljata latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.[1][2][3]

[uredi] Evrobankovci

Vrednost Dimenzije Barva Arhitektura Obdobje Položaj kratke kode
€5
120 x 62 mm
Siva
Klasika
do vključno 5. stoletja
1 cm nad črko O pri napisu EURO
€10
127 x 67 mm
Rdeča
Romanika
11. in 12. stoletje
v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
€20
133 x 72 mm
Modra
Gotika
13. in 14. stoletje
v najbolj levi zvezdi
€50
140 x 77 mm
Oranžna
Renesansa
15. in 16. stoletje
nad hologramom
€100
147 x 82 mm
Zelena
Barok in Rokoko
17. in 18. stoletje
prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
€200
153 x 82 mm
Rumena
Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau
19. in 20. stoletje
na desni jugo-zahodne zvezde, natisnjeno pokončno
€500
160 x 82 mm
Vijoličasta
Sodobna arhitektura 20. stoletja
20. in 21. stoletje
v najbolj levi zvezdi

Evrobankovci so izdelani iz 100% bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

[uredi] Uvedba evra v Sloveniji

V Sloveniji se je evro začel kot nacionalna valuta uporabljati 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila Konvergenčne kriterije in ko je to odločitev 15. junija 2006 sprejel Evropski parlament[4]. Uvedba je potekala po načinu t.i. »velikega poka« - dvojni obtok evrogotovine in tolarjev je trajal 14 dni.

Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, po katerem je bil 1€ vreden 239,640 SIT. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.

[uredi] Opombe

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave


aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -