Ciper

Repúblika Cíper ali na kratko Cíper je otoška država v Sredozemskem morju, kakšnih 100 km južno od Turčije in 150 km zahodno od Sirije. Zemljepisno je del Jugozahodne Azije, zgodovinsko in kulturno pa del Evrope. Ime države najverjetneje prihaja iz eteociprske besede za baker, po bogatih otoških nahajališčih te kovine.

Vsebina

1 Zgodovina
- 1.1 Zgodovinski razvoj Cipra
2 Razvoj po turški zasedbi dela Cipra
3 Gospodarstvo Cipra
4 Predsedniki države
5 Glej tudi
6 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Satelitska slika Cipra

Republika Ciper je mednarodno priznana vlada skoraj vsega otoka, vendar nadzoruje le južni dve tretjini tega ozemlja. Severni del je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del postal naseljen skoraj izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki, tako da obema ozemljema včasih pravimo »grški del« in »turški del« Cipra. V letih 2003 in 2004 so pod okriljem OZN tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. Tako se je Evropski uniji pridružil le grški del otoka.

[uredi] Zgodovinski razvoj Cipra

Po arheoloških najdbah izvira 11.000 let stara ciprska civilizacija iz 9. tisočletja pr.n.št.- (kamene dobe). Otok je dobil svoj grški karakter po naselitvi Mikenov v času med 13. in 11. stoletjem pr. n.št. Sredi 9. stoletja pr.n.št. so Feničani dosegli obalna področja Cipra in se tam naselili, ustanovili so tudi glavno mesto Kition. Kasneje se je menjalo več vladarjev in sicer, Asirci, Egipčani, Perzijci do 4.stoletja pr.n.št. Med leti 30 pr.n.št. - do leta 330 n.št. je bil Ciper del Rimskega imperija. To je čas v katerem so vladali Ptolomejci, sledil je čas prevlade Bizanca od leta 330 do 1191 n.št. Sledila so obdobja pod Rihardom Levjesrčnim in Templarji- viteškim redom od (1191 - 1192), Franki- (Lusignani)- od (1192 - 1489), Benečani- od (1489 - 1571), Osmani- od (1571 - 1878) in Angleži- od (1878 - 1960). Pod tujo vladavino je Ciper vseskozi uspel ohranjati svoj grški jezik, kulturno dediščino in zadržati grško identiteto. Med leti 1955 - 1959 so Ciprčani bojevali osvobodilni boj proti Veliki Britaniji in dosegli leta 1960 svojo neodvisnost, Ciper je postal Ustavna republika-Ciper. Grčija, Velika Britanija in Turčija so sklenile Züriško-Londonski dogovor. Velika Britanija je zadržala dve suvereni vojaški oporišči na Cipru. Po novi ustavi je bila izvršna moč med grškimi in turškimi Ciprčani razdeljena v razmerju 7:3. To je omogočilo 18% prebivalstva-(Turške manjšine)- 30% zastopanje v upravi in državnih institucijah, kar je vodilo v kasnejše spore. Prav v času, ko je v Grčiji zavladala vojaška hunta, so se spori na Cipru stopnjevali. Vojaška hunt se je 15. julija 1974 odločila izvesti udar na Cipru. Strmoglavila je demokratično izvoljeno ciprsko vlado. Posledica je bila odločen protiudarec Turčije, ki je pod pretvezo ponovne vzpostavitve ustavnega reda na Cipru, 20. julija z vojsko vdrla na Ciper in osvojila 36,2% ciprskega ozemlja na severu otoka. Akcija je bila po Svetu sicer obsojena, zaradi grobe kršitve mednarodnega prava in ustanovne listine ZN, vendar se turška vojska ni umaknila. Turčija je od takrat prekršila veliko resolucij ZN, ki so zahtevale umik tujih čet z otoka.

[uredi] Razvoj po turški zasedbi dela Cipra

Zasedba je s seboj pripeljala katastrofalne posledice. Tisoči so bili umorjeni in preko 160.000 grških Ciprčanov, ki so živeli na severu otoka, je bilo pregnano iz domačega kraja in so postali begunci na lastnem otoku, od tega jih je 20.000 živelo v enklavi na zasedenem delu in so bili zaradi turškega pritiska ter zastraševanja oropani osnovnih človekovih pravic. Postopoma so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in se preseliti na vladno kontrolirana področja otoka. V enklavi danes živi le še okoli 500 prebivalcev. Kot posledica invazije je bilo izgubljeno 70% gospodarskega potenciala, 30% prebivalstva je brezposelnega. Ciprčani turške narodnosti pa so se zaradi turške politike etnične ločitve, morali preseliti v zasedeni del Cipra. Med in po invaziji je izginilo 1474 grških Ciprčanov, vojakov in civilistov. Mnogi Grki so bili aretirani tudi v Turčiji in njih usoda še danes ni znana. Turčija je naseljevala na sever otoka prebivalstvo iz Turčije, tega je sedaj dvakrat več, kot je bilo prej Ciprčanov turške narodnosti-(87.900). Na zasedenem delu otoka je uničeno tudi veliko bogate kulturne dediščine in verskih objektov. Mednarodne organizacije pozivajo k spoštovanju človekovih pravic vseh Ciprčanov in k neodvisnosti, suverenosti in teritorialni integriteti Cipra. Evropsko sodišče za človekove pravice je obtožilo vlado Turčije za grobo in sistematično kršitev človekovih pravic.

[uredi] Gospodarstvo Cipra

Kljub temu, da je politično vprašanje Cipra ostalo nerešeno, je svobodno gospodarstvo na vladno kontroliranem področju od leta 1974 napredovalo. Gospodarski uspeh se pripisuje naslednjim dejavnikom:

Osvojitev tržno usmerjenega gospodarskegasistema,
Uspešni makro ekonomski postopki- uspešnih vlad,
Dinamično in prilagodljivo podjetništvo,
Visoko izobražena delovna sila.

Ciper se je spremenil v 20-letih iz kmetijske dežele v deželo storitev in lahke industrije. Postal je dežela storitev z dobro razvito fizično in socialno infrastrukturo. Bruto družbeni produkt-(merjeno v PPS- Performance Presentation Standards) je dosegel 88,9% EU25 povprečja v letu 2005. Ciper je bil leta 2006 uvrščen na 29. mesto indeksa človekovega razvoja, po poročilu razvojnega programa ZN. V zadnjih petih letih znaša povprečna letna rast 3,1%, inflacija je 2,9% in brezposelnost 3,4%. Gospodarski podatki po nekaj sektorjih in drugi najpomembnejši podatki za leto 2006 so sledeči:

Primarni sektor- večina kmetijstvo-------------- 2,8% delež v BDP
Sekundarni sektor- industrija in gradbeništvo--- 19,6% delež v BDP
Terciarni sektor- storitve---------------------- 77,6% delež v BDP
Letna rast BDP------------------------------ 3,8%
Dohodek na prebivalca -----------------------18.308 €
Stopnja inflacije---------------------------------2,5%
Letna rast BDP------------------------------------3,8%
Stopnja brezposelnosti----------------------------3,4%
Zaposleni v gospodarstvu--------------------375.000
Poklicno aktivni prebivalci-----------------359.400

Med pomembne mednarodne gospodarske dejavnosti Cipra sodijo Bančništvo in trgovska mornarica, ki je med vodilnimi v svetu. Turizem je zelo pomembna panoga, v letu 2006 je bil njegov delež 7,1% v BDP in je zaposloval 10% aktivnega prebivalstva. Ciper je v tem letu obiskalo preko 2,4 miljona turistov. Večina je prihajala iz Velike Britanije 56,7%, skandinavskih dežel 8,6%, Nemčije 6,4%, Rusije in bivših dežel Sovjetske zveze 5,4%, Grčije 5,3% in Francije 1,6%. Ciper se trudi razviti tudi inovativna, visokotehnološka podjetja.

[uredi] Predsedniki države

Ime	Trajanje mandata
Nadškof Makarios	13. december 1959 - 15. julij 1974
Nikos Sampson	16. julij 1974 - 27. julij 1974
Glafkos Klerides	27. julij 1974 - 7. december 1974
Nadškof Makarios	7. december 1974 - 3. avgust 1977
Spyros Kyprianou	3. september 1977 - 14. februar 1988
Yiorgos Vasiliou	14. februar 1988 - 14. februar 1993
Glafkos Klerides	14. februar 1993 - 16. februar 2003
Tassos Papadopoulos	16. februar 2003 - 1. marec 2008
Dimitris Hristofias	1. marec 2008 -

[uredi] Glej tudi

seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

Sprejem Eura v januarju 2008- [1]

Ciper je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.