Nemčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bundesrepublik Deutschland Zvezna republika Nemčija
Geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit (nemško, pomeni »Enotnost, pravica in svoboda«)
Himna: Das Lied der Deutschen (3. kitica) imenujejo jo tudi Einigkeit und Recht und Freiheit
Glavno mesto		Berlin 52°31′N, 13°24′E
Največje mesto		Berlin
Uradni jeziki		nemščina ¹
Upravljanje		zvezna republika
-	predsednik	Horst Köhler
-	kancler	Angela Merkel (CDU)
nastanek
-	Sveto Rimsko cesarstvo:	843 (Verdunska pogodba)
-	združitev:	18. januar 1871
-	zvezna republika:	23. maj 1949
-	ponovna združitev:	3. oktober 1990
Vstop v EU		25. marec 1953 (Zahodna Nemčija)
-	voda (%):	2,416
Prebivalstvo
-	ocena 2005:	82.438,000 (14.)
-	štetje 2000:	n/a
BDP (PKM)		ocena 2005
-	skupaj:	2522 bilijona USD (5.)
-	na prebivalca:	30.579 USD (17.)
BDP (nominalno)		ocena 2005
-	skupaj:	2797 bilijona USD (3.)
-	na prebivalca:	33.854 USD (19.)
HDI (2004)		0.932 (visok) (21.)
Valuta		Evro (€)² (EUR)
Časovni pas		CET (UTC+1)
-	poletni (DST):	CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD)		.de ³
Klicna koda		+49
¹ danščina, spodnja nemščina, lužiškosrbska jezika, romščina in frizijščina so uradno priznani in v skladu z ECRML zaščiteni manjšinski jeziki. ² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): nemška marka. ³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3621 km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije.

Vsebina 1 Upravna delitev 2 Zgodovina 3 Znameniti spomeniki 4 Nemška narodna noša 5 Glej tudi 6 Zunanje povezave

[uredi] Upravna delitev

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:

Baden-Württemberg Bavarska (Bayern) Berlin Brandenburg Bremen Hamburg Hessen Mecklenburg-Predpomorjanska (Mecklenburg-Vorpommern) Spodnja Saška (Niedersachsen) Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) Porenje-Pfalška (Rheinland-Pfalz) Posarje (Saarland) Saška (Sachsen) Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt) Schleswig-Holstein Turingija (Thüringen)

[uredi] Zgodovina

Glej glavni članek Zgodovina Nemčije.

Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter Prusijo. Vendar leta 1848 se je začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj Wilhelm 1. je začel združevati nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v drčavi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več denarja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne.

Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 z pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država.

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:

• Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
• Nemško demokratično republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

[uredi] Znameniti spomeniki

Med najbolj znanima spomenikoma sta zagotovo Berlinski zid in Brandenburška vrata. Berlinski zid je bil dolg preko 150 km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini.

Brandenburška vrata stojijo v neposredni bližini nekdanje meje med V in Z Nemčijo. Po njuni združitvi so postala simbol združene Nemčije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.

[uredi] Nemška narodna noša

Nemci imajo zelo znano svojo narodno nošo. Irharice in srajco, kot je vidno na tej sliki, nosijo tudi otroci! [1] Tu se nahaja navedena slika.

[uredi] Glej tudi

• tretji rajh
• seznam suverenih držav
• Bundeswehr - nemške oborožene sile

[uredi] Zunanje povezave

• Priročnik s podatki o Nemčiji, v več jezikih- http://www.tatsachen-ueber-deutschland.de
• Statistični podatki o Nemčiji in Nemcih, v 2 jezikih- http://www.destatis.de
• Priročnik za vsakdanje življenje v Nemčiji, v več jezikih- http://www.handbuch-deutschland.de

p • p • u Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo4 · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija3 · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³ 1 Večina države leži v Aziji.  2 Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično.  3 Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. 4 Delno priznana država.

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)

p • p • u Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Članice	Albanija · Andora · Armenija · Avstrija · Azerbajdžan · Belorusija · Belgija · Bosna in Hercegovina · Bolgarija · Ciper · Češka · Črna gora · Danska · Estonija · Finska · Francija · Gruzija · Grčija · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kanada · Kazahstan · Kirgizistan · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija · San Marino · Slovaška · Slovenija · Srbija · Španija · Švedska · Švica · Tadžikistan · Turčija · Turkmenistan · Ukrajina · Uzbekistan · Vatikan · Združene države Amerike · Združeno kraljestvo
Partnerske države	Afganistan · Alžirija · Egipt · Izrael · Japonska · Jordanija · Južna Koreja · Maroko · Mongolija · Tajska