Papua Nova Gvineja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Papua Niugini Neodvisna država Papua Nova Gvineja |
||||||
---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
Geslo: Enotnost v raznolikosti | ||||||
Himna: Vstanite, sinovi[1] Kraljevska himna: Bog reši kraljico |
||||||
Glavno mesto (in največje mesto) |
Port Moresby |
|||||
Uradni jeziki | angleščina, tok pisin, hiri motu | |||||
Demonim | Papuánec, Papuánka | |||||
Upravljanje | Ustavna monarhija | |||||
- | kraljica: | Elizabeta II. | ||||
- | generalni guverner: | Sir Paulias Matane | ||||
- | predsednik vlade: | Sir Michael Somare | ||||
Neodvisnost | od Avstralije | |||||
- | avtonomija: | 1. decembra 1973 | ||||
- | neodvisnost: | 16. septembra 1975 | ||||
- | voda (%): | 2 | ||||
Prebivalstvo | ||||||
- | ocena julij 2005: | 5.887.000 (104.) | ||||
BDP (PKM) | ocena 2005 | |||||
- | skupaj: | 14,363 milijarde USD (126.) | ||||
- | na prebivalca: | 2418 USD (131.) | ||||
HDI (2004) | ![]() |
|||||
Valuta | papuanska kina (PGK ) |
|||||
Časovni pas | AEST (UTC+10) | |||||
- | poletni (DST): | ne upoštevajo (UTC+10) | ||||
Vrhnja domena (TLD) | .pg | |||||
Klicna koda | +675 |
Pápua Nôva Gvinêja je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu, severno od Avstralije in zahodno od Salomonovih otokov.
Portugalec Jorge de Meneses je v 16. stol. raziskal otok in ga imenoval Ilhas dos papuas, kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec Ortiz Retes pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta 1828 je Nizozemska vzhodnoindijska družba zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in Britanci. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali Avstraliji, ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papua Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z Indonezijo poslabšali in 1992 so morali na otok Bougainville poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka.
[uredi] Opombe in reference
- ^ Never more to rise (v angleščini). The National (6. februar 2006). Pridobljeno dne 23. avgusta 2007.
Antigva in Barbuda | Avstralija | Bahami | Bangladeš | Barbados | Belize | Bocvana | Brunej | Ciper | Dominika | Fidži | Gambija | Gana | Grenada | Gvajana | Indija | Jamajka | Južna Afrika | Kamerun | Kanada | Kenija | Kiribati | Lesoto | Malavi | Malezija | Maldivi | Malta | Mauritius | Mozambik | Namibija | Nauru | Nova Zelandija | Nigerija | Pakistan | Papua Nova Gvineja | Saint Lucia | Saint Kitts in Nevis | Saint Vincent in Grenadine | Samoa | Sejšeli | Sierra Leone | Singapur | Salomonovi otoki | Svazi | Šrilanka | Tanzanija | Tonga | Trinidad in Tobago | Tuvalu | Uganda | Vanuatu | Zambija | Združeno kraljestvo
Avstralija | Brunej | Čile | Filipini | Hong Kong | Indonezija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Kitajska | Malezija | Mehika | Nova Zelandija | Papua Nova Gvineja | Peru | Rusija | Singapur | Tajska | Tajvan | Vietnam | Združene države Amerike