Turčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Türkiye Cumhuriyeti

Republika Turčija

Geslo: ga nima

Himna: İstiklâl Marşı
Marš neodvisnosti

Glavno mesto

Ankara
39°55'48.00′N, 32°50′E

Največje mesto Istanbul

Uradni jeziki

turščina

Upravljanje

parlamentarna republika

- predsednik Abdullah Gül

- predsednik vlade Recep Tayyip Erdoğan

nasledstvo Osmanskega cesarstva²

- vojna za neodvisnost: 19. maj 1919

- ustanovitev parlamenta: 23. april 1920

- razglasitev republike: 29. oktober 1923

- voda (%): 1,3

Prebivalstvo

- ocena 2007: 71.158.647 (17.³)

- štetje 2000: 67.803.927

BDP (PKM) ocena 2006

- skupaj: 612,3 milijarde USD (17.)

- na prebivalca: 9.107 USD (69.)

Gini (2003) 43,6 (srednji)

HDI (2006) 0,757⁴ (srednji) (92.⁴)

Valuta nova turška lira⁵ (TRY)

Časovni pas EET (UTC+2)

- poletni (DST): EEST (UTC+3)

Vrhnja domena (TLD) .tr

Klicna koda +90

¹ "Yurtta sulh, cihanda sulh" (izvirno turško).

² Lausannski sporazum (1923).

³ Uvrstitve po prebivalstvu in gostoti prebivalstva temeljijo na podatkih iz leta 2005.

⁴ Poročilo HDI Združenih narodov, str. 284

⁵

nova turška lira (Yeni Türk Lirası, YTL) je zamenjala staro turško liro 1. januarja 2005.

Grafični časovni pregled je na razpolago na:

Zgodovina Republike Turčije

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji. Anatolski polotok med Črnim morjem in Sredozemskim morjem tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo, ter na zahodu na Egejsko morje, otoke v njem, na Grčijo in Bolgarijo.

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Turčije.

Anatolija ali Mala Azija (latinsko Asia Minor) je bila od pradavnine zibelka številnih kultur in kraljestev. Seldžuški Turki so s prihodom na to območje v 11. stoletju postali prvo turško ljudstvo, ki je vzpostavilo lastno oblast (prejšnji turški novoselci, kot denimo Pečengi, so priznali bizantinsko nadoblast) in postopoma do leta 1453 zavojevalo obstoječe Bizantinsko cesarstvo. Njegov naslednik, Osmansko cesarstvo, se je postopoma razširilo po vzhodnem Sredozemlju. Naraščajoči nacionalizem v 19. stoletju je s porazom v 1. svetovni vojni privedel do dokončne zrušitve razmajanega imperija, ki so ga zasedle čete antantnih držav. Nekaj časa je kazalo, da bo bodoča turška država omejena na ozemlje Carigrada, južne obale Črnega morja in osrednje Anatolije.

Sodobno republiko Turčijo je po vojaški zmagi nad Grki leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk, ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških državnih udarov, zadnjemu leta 1980. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na Cipru, kurdsko vprašanje ter vzpon islamskih političnih opcij netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose.

[uredi] Upravna delitev

Glavni članek: Province v Turčiji.

Turčija je upravno razdeljena na 81 provinc (turško il, množina iller):

Adana
Adiyaman
Afyon
Agri
Aksaray
Amasya
Ankara
Antalya
Ardahan
Artvin
Aydin
Balikesir
Bartin
Batman
Bayburt
Bilecik
Bingol
Bitlis
Bolu
Burdur
Bursa
Canakkale
Cankiri
Corum
Denizli
Diyarbakir
Duzce

Edirne
Elazig
Erzincan
Erzurum
Eskisehir
Gaziantep
Giresun
Gumushane
Hakkari
Hatay
Icel
Igdir
Isparta
Istanbul
Izmir
Kahramanmaras
Karabuk
Karaman
Kars
Kastamonu
Kayseri
Kilis

Kirikkale
Kirklareli
Kirsehir
Kocaeli
Konya

Kutahya
Malatya
Manisa
Mardin
Mugla
Mus
Nevsehir
Nigde
Ordu
Osmaniye
Rize
Sakarya
Samsun
Sanliurfa
Siirt
Sinop
Sirnak
Sivas
Tekirdag
Tokat
Trabzon
Tunceli
Usak
Van
Yalova
Yozgat
Zonguldak

[uredi] Zunanje povezave

Turčija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Turčija

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.

p • p • u

Države Jugozahodne Azije

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)