Norveška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kongeriket Norge
Kongeriket Noreg

Kraljevina Norveška

Geslo:

Kraljevo: Alt for Norge / Alt for Noreg
(»Vse za Norveško«)
1814 Eidsvollska prisega:
Enige og tro til Dovre faller
Einig og tru til Dovre fell
(»Združeni in zvesti, dokler se ne zrušijo dovrske gore«)

Himna: Ja, vi elsker
Kraljevska himna: Kongesangen

Lega Norveške (oranžno)

na Evropski celini (belo)

Glavno mesto
(in največje mesto) Oslo
59°56′N, 10°41′E

Uradni jeziki norveščina (bokmål in nynorsk) samijščina¹

Demonim Norvežàn, Norvežánka

Upravljanje parlamentarna demokracija in ustavna monarhija

- monarh Harald V.

- predsednik vlade Jens Stoltenberg (Ap)

Ustanovitev

- ustava: 17. maja 1814

- neodvisnost od zveze s Švedsko: razglašena 7. junija 1905

Površina

- skupaj: 385,155 km² (61.²)

- voda (%): 7,0³

Prebivalstvo

- ocena 2007: 4.770.000 (114.)

- gostota: 12/km² (202.)

BDP (PKM) ocena 2006

- skupaj: 213,6 milijard USD ^[1] (42.)

- na prebivalca: 46.300 USD ^[2] (3.)

BDP (nominalno) ocena 2006

- skupaj: 335,3 milijarde USD ^[3] (25.)

- na prebivalca: 72.305,6 USD ^[4] (2.)

Gini (2000) 25,8 (nizek) (6.)

HDI (2007) 0,968 (visok) (2.)

Valuta norveška krona (NOK)

Časovni pas CET (UTC+1)

- poletni (DST): CEST (UTC+2)

Vrhnja domena (TLD) .no⁵.sj and .bv

Klicna koda +47

¹ V šestih občinah se uporablja severna samijščina, v občini Tysfjord luleška samijščina in v občini Porsanger finščina in kvenščina.

² Vključuje tudi otočje Svalbard in otok Jan Mayen.

³ Odstotek je naveden za celino in vključuje tudi ledenike [1] (v angleščini)

⁴ Ocena norveškega statističnega urada (5. september 2006) z uporabo MMMM iz Tabel 10 (v angleščini). Glej tudi [2]

⁵ Dodeljeni sta bili tudi domeni .sj za Spitsberge in otok Jan Majen; .bv za Bouvetov otok.

Norvéška, uradno Kraljevína Norvéška, je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka. Meji na Švedsko, Finsko in Rusijo. Razdalja od skrajnega severa do skrajnega juga Norveške je bistveno večja od razdalje med njenim skrajnim vzhodom in zahodom. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob Severnem Atlantskem oceanu s številnimi fjordi.

Kraljevina Norveška vključuje tudi arktična otoška ozemlja Spitsberge in Jan Mayen. Norveška suverenost nad Spitsbergi temelji na Spitsberški pogodbi. Zunanji odvisnosti sta tudi Bouvetov otok v Južnem Atlantiku ter Otok Petra I. in Dežela kraljice Maud na Antarktiki, ki pa niso del kraljevine.

Po drugi svetovni vojni se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta^[5]^[6] in ima v polni meri razvit sistem socialnega varstva. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog nafte in plina. Po človekovem razvoju je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami. ^[7] Po svetovnem indeksu miru pa je ta država najmiroljubnejša na svetu. ^[8]

[uredi] Geografske značilnosti

Norveška je dolga in ozka država, ki leži na severu Evrope in na V meji na Švedsko (1619 km), na SV na Finsko (729 km) in Rusijo (169 km). Z drugih strani je obdana z morjem, na jugu jo obliva Severno morje in na zahodu severni Atlantski ocean, Norveško morje. na skrajnem delu severa in severovzhodno jo obliva Barentsovo morje. Je skrajna severna država Evrope.

Pokrajina je značilno ledeniško preoblikovana. Sestavljena je predvsem iz visokih planot in gorovij. V obalo se globoko zajedajo fjordi, ki so za Norveško najbolj značilni. Obalo predstavlja tudi več kot 50.000 otočkov in otokov. Dve tretjini ozemlja predstavljajo gorovja. Norveška je zelo ozka država predvsem na S in SZ delu, kjer ponekod ne doseže niti 50 km širine, razširi se samo na jugu. Površina države znaša 324.220 km², od tega je 16.360 km² vodovij in 307.860 km² kopnega. Najvišja gora je Galdhopiggen z 2469 metri nadmorske višine.

Zmerno podnebje se razteza vzdolž obale kar je predvsem posledica severnoatlantskega toka. Padavine so tukaj skozi celo leto. Notranjost je precej bolj hladna, pravtako poletja. Severni del znotraj arktičnega pasu ima stalen dan poleti in stalen mrak pozimi.

[uredi] Demografija

Norveška je leta 2003 štela 4.546.123 prebivalcev. Rast prebivalstva je 0,46%. kar je zanimivo, je to, da imajo v primerjavi s Švedsko in Finsko pozitiven naravni prirastek. Povprečna pričakovana starost je 79,09 let, za moške 76,15 let in za ženske 82,22 let. Poleg Norvežanov v državi prebivajo še Laponci, ki jih je okoli 20.000.

Večina prebivalcev (86 %) se prišteva med evangeličane, med ostale protestante in katolike pa 3 % prebivalcev. Imajo tudi 100 % pismenost. Uradni jezik je norveški, obstajajo pa tudi laponsko in finsko govoreče manjšine.

[uredi] Gospodarstvo

Dežela je bogata z naravnimi danostmi. Imajo veliko nafte, velik hidropotencial, ribe, gozdove… Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še Saudova Arabija in Rusija. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambeno predelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem hrano.

[uredi] Politika

Norveška je ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja. Kraljeva hiša je veja plemenite družine Glücksburg, izvirno iz nemškega Schleswig-Holsteina. Kralj Harald V. opravlja pretežno ceremonialne funkcije, a ima na svoje državljane vpliv kot simbol narodne enotnosti.

V zunanji politiki si Norveški prizadeva za dobre odnose s sosednjo Evropsko unijo, a po dveh neuspelih referendumih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vključena le v EFTO. Kljub temu je vključena v Schengenski sporazum.

Država je tudi članica Nordijskega sveta, OECD, OVSE, OZN in drugih mednarodnih organizacij.

Obrambna politika Norveške se močno naslanja na dobre odnose z ZDA. Država je ustanovna članica zveze NATO in je ob invaziji leta 2003 kot del koalicije voljnih poslala v Irak svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridružena članica Zahodnoevropske unije.

[uredi] Upravna delitev

Norveške fylker (administrativne regije)

Norveška je razdeljena na 19 administrativnih regij, imenovanih fylker (v ednini: fylke), te pa nadalje na 433 občin, imenovanih kommuner (v ednini: kommune).

[uredi] Reference

^ https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/no.html
^ https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/no.html
^ "World Economic Outlook Database, GDP (PPP)" (v angleščini)
^ "World Economic Outlook Database, GDP (nominal per capita)" (v angleščini)
^ Seznam držav po BDP (nominalno) na prebivalca
^ Seznam držav po BDP (PPP) na prebivalca
^ http://sl.wikipedia.org/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja
^ http://news.bbc.co.uk/1/hi/in_depth/6704767.stm (v angleščini)

[uredi] Zunanje povezave

Norveška je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Norveška

p • p • u

Nordijski svet

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)