Češka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Česká republika Republika Češka
Geslo: "Pravda vítězí"  (češko) »Resnica prevlada«
Himna: Kde domov můj
Lega  Češke  (oranžno) – na Evropski celini  (kamelje & belo) – v Evropski uniji  (kamelje)                  [Legenda]
Glavno mesto (in največje mesto)		Praga 50°05′N, 14°28′E
Uradni jeziki		češčina
Demonim		Čéh, Čéhinja
Upravljanje		Republika
-	predsednik:	Václav Klaus
-	predsednik vlade:	Mirek Topolánek
Neodvisnost		(nastanek v 9. stoletju)
-	od Avstro-Ogrske:	28. oktobra 1918
-	razpad Češkoslovaške:	1. januarja 1993
Vstop v EU		1. maja 2004
Površina
-	skupaj:	78,866 km² (117.)
-	voda (%):	2,0
Prebivalstvo
-	ocena 2007²:	10.325.941 (79.)
-	štetje 2001:	10.230.060
-	gostota:	130/km² (77.)
BDP (PKM)		ocena 2006 (IMF)
-	skupaj:	236.536 milijard USD (41.³)
-	na prebivalca:	25.346 USD (33.)
BDP (nominalno)		ocena 2006 (IMF)
-	skupaj:	141.801 milijard USD (41.)
-	na prebivalca:	13.848 (39st)
Gini (1996)		25,4 (nizek) (5.)
HDI (2004)		0,885 (visok) (30.)
Valuta		češka krona (CZK)
Časovni pas		CET (UTC+1)
-	poletni (DST):	CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD)		.cz4
Klicna koda		+4205
1	30. junij 2007 (glej Prebivalstvene spremembe - 1.-2. četrtina leta 2007 (v angleščini)).
2	Položaj po podatkih IMF iz leta 2005.
3	Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.
4	Do leta 1997 si je s Slovaško delila kodo 42.

Čéška, uradno Repúblika Čéška (Česká republika (pomoč·info), kratko češko Česko, IPA: [ʧɛsko]) je celinska država v Srednji Evropi in članica Evropske unije. Na severu meji na Poljsko, na severozahodu in zahodu na Nemčijo, na jugu na Avstrijo in na vzhodu na Slovaško. Njeno glavno in največje mesto, pomembna turistična destinacija, je Praga (češko Praha). Državo sestavljajo zgodovinski pokrajini Češka in Moravska ter deli Šlezije.

Republika Češka je pluralistična večstrankarska parlamentarna reprezentativna demokracija. Poglavar države je predsednik Václav Klaus. Predsednik vlade je trenutno Mirek Topolánek. Češka ima dvodomni parlament, ki ga sestavljata poslanska zbornica in senat. Država je leta 1999 vstopila v Nato, leta 2004 pa tudi v Evropsko unijo. Je tudi članica OECD, Višegrajske skupine in Sveta Evrope.

[uredi] Zgodovina

Ozemlje današnje Češke je bilo naseljeno že v prazgodovini. Od 3. stoletja p.n.š. so v teh krajih živeli Kelti, od 1. stoletja n.š. dalje pa tudi germanska plemena Markomanov (kasnejših Bavarcev) in Kvadov.

Ob koncu 5. stoletja se na ozemlju današnje Češke pojavijo prvi Slovani. V 7. stoletju so se slovanska plemena združila v Samovem kraljestvu (verjetno med leti 623 - 659). Med leti 830 in 833 je na današnjem Moravskem, na Slovaškem, na severnem Madžarskem in v zahodnem Zakarpatju (današnja Ukrajina) nastalo Velikomoravsko kraljestvo (Velika Morava), ki si je postopoma priključilo tudi Češko (890 - 894), Šlezijo, Lužico, Malopoljsko in ostanek današnje Madžarske. Velikomoravsko kraljestvo, od katerega se je Češka ločila leta 894, so v letih 906 ali 907 uničili tedaj še poganski Madžari.

Začetki češke države segajo v drugo polovico 9. stoletja, ko je bil krščen tudi prvi izpričani knez iz dinastije Premyslidov, Borivoj I. Tekom 10. in 11. stoletja se je češka država utrdila in postala kraljestvo, k njej pa je bila priključena tudi Moravska. Svoj vrhunec je srednjeveško češko kraljestvo doseglo za časa vladavine zadnjih Premyslidov, ko je pod Otokarjem II.. obsegalo tudi Gornjo in Spodnjo Avstrijo ter tedanje slovenske dežele: Štajersko, Koroško in Kranjsko. Za časa Karla IV. je Češka postala osrednja dežela Svetega rimskega cesarstva, Praga pa njegovo najpomembnejše mesto. V 13. in 14. stoletju se na povabilo in pod zaščito čeških kraljev začnejo v obmejne češke pokrajine množično naseljevati Nemci iz sosednjih dežel cesarstva (predvsem iz Bavarske in Saške). Sprememba etnične strukture dežele, podkrepljena z novimi verskimi in narodno-buditeljskimi nauki Jana Husa, privede do husitskih vojn,ki do 15. stoletja Češko opustošijo.

Po smrti zadnjega Jagiellonca leta 1526 je Češka prešla pod vladavino Habsburžanov in postala del Habsburške monarhije. V letih 1547 in 1618 je prišlo do dveh oboroženih uporov proti habsburški oblasti. Praška defenestracija leta 1618 je pomenila tudi začetek tridesetletne vojne, ki se je prelila preko čeških meja v vse dežele Svetega rimskega cesarstva. Češki plemiški stanovi, večinoma protestantski, so bili poraženi v bitki na Beli Gori, sami plemiči so bili pobiti ali izgnani, njihova ozemlja zaplenjena in podarjena v fevd zvestim katoliškim privržencem Habsburžanov. Začela se je nasilna rekatolizacija čeških protestantov.

Versko toleranco in odpravo tlačanstva so prinesle šele reforme Jožefa II. v letu 1781. Konec 18. stoletja se je začelo na Češkem narodno-buditeljsko gibanje, ki se je sprva zavzemalo predvsem za obnovo češke kulture in jezika, kasneje pa tudi za ponovno pridobitev politične moči.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne so se Čehi združili s sosednjimi Slovaki in leta 1918 ustanovili skupno državo Češkoslovaško. V njej je predvsem na območju Sudetov na zahodu države živela številčno močna nemška manjšina. Priključitev tega območja Tretjemu rajhu, potrjena z münchenskim sporazumom leta 1938, je vodila v razpad države. Ko se je odcepila še Slovaška, je nacistična Nemčija leta 1939 zasedla še preostanek države (Protektorat Češka in Moravska).

Po drugi svetovni vojni je Češkoslovaška padla v sovjetsko interesno območje. Leta 1968 je posredovanje sil Varšavskega pakta preprečilo liberalizacijo partijske vladavine in ustvarjanje »socializma s človeškim obrazom«, kar je bil eden od ciljev praške pomladi. Leta 1989 je Češkoslovaška spremenila politični sistem z mirno »žametno revolucijo«. 1. januarja 1993 se je skupna država Čehov in Slovakov miroljubno razdelila na ločeno Češko in Slovaško.

Češka se je pridružila zvezi NATO leta 1999, Evropski Uniji pa leta 2004.

[uredi] Upravna delitev

Češka je razdeljena na 13 okrajev (češ. »kraj«), poseben status pa ima glavno mesto Praga.

• Južnočeški okraj (Jihočeský kraj)
• Južnomoravski okraj (Jihomoravský kraj)
• Karlovarski okraj (Karlovarský kraj)
• Kralovehraški okraj (Královéhradecký kraj)
• Libereški okraj (Liberecký kraj)
• Moravsko-šlezijski okraj (Moravskoslezský kraj)
• Olomouški okraj (Olomoucký kraj)
• Osrednječeški okraj (Středočeský kraj)
• Pardubiški okraj (Pardubický kraj)
• Plzenski okraj (Plzeňský kraj)
• Praga (Praha)
• Usteški okraj (Ústecký kraj)
• Visočinski okraj (Vysočina)
• Zlinski okraj (Zlínský kraj)

[uredi] Glej tudi

• Armada Češke republike

p • p • u Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo4 · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija3 · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³ 1 Večina države leži v Aziji.  2 Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično.  3 Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. 4 Delno priznana država.

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)