Avstro-Ogrska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder und die Länder der heiligen ungarischen Stephanskrone (de) A birodalmi tanácsban képviselt királyságok és országok és a magyar Szent Korona országai (hu) Kraljestva in deleže, zastopane v državnem zboru in dežele svete ogrske krone svetega Štefana cesarstvo ← 1867 – 1918 ↓ Trgovska zastava Grb (1915) Himna: bog ohrani Lega Avstro-Ogrske leta 1913 Glavno mesto: Dunaj 48°12′N, 16°21′E Jezik(i): nemščina in številni območni jeziki (npr. češčina, slovenščina) v Cislajtaniji madžarščina na Ogrskem Religija: rimskokatoliška Cerkev Vlada: monarhija cesar, kralj Ogrske:  - 1848-1916 Franc Jožef I.  - 1916-1918 Karel I. Zgodovina:  - nagodba 1867 29. maj, 1867  - češkoslovaška neodv. 28. oktober 1918  - južnoslovanska neodv. 29. oktober 1918  - razpustitev 31. oktober, 1918  - pogodbe o ukinitvi¹ 1919 & 1920 Površina:  - 1910 676.615 km² Prebivalstvo:  - 1910 (ocena) 51.390.223       Gostota: 76 /km² Valuta: goldinar krona (od 1892) Predhodnik: Naslednik: Avstrijsko cesarstvo Nemška Avstrija Madžarska prva Češkoslovaška republika druga Poljska republika Republika Ukrajinskega ljudstva Zahodnoukrajinska narodna republika Država Slovencev, Hrvatov in Srbov Kraljevina Srbija 1) Saintgermainska pogodba - podpisana 10. septembra 1919; Trianonska pogodba - podpisana 4. junija 1920.

Avstro-Ogrska, znana tudi kot »dvojna monarhija«, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867, in je obstajala do leta 1918.

Vsebina 1 Notranja ureditev 2 Upravna delitev 3 Zastave in heraldika monarhije 4 Viri 5 Zunanje povezave

[uredi] Notranja ureditev

Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem.: Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Po mejni reki Leithi sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati ogrski kralj. Obe državni polovici sta imeli svoja parlamenta in vladi, le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili skupna vojska (nem. k.u.k Armee) in vojna mornarica (nemško: k.u.k. Kriegsmarine), obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi (k.k. Landwehr in m.kir. honvédség). Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na Dunaju in eno leto v Budimpešti. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.

Od aneksije Bosne in Hercegovine (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni 1878), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj deželni zbor in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.

Pred I. svetovno vojno, po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ter dele ozemelj današnje Italije (Južna Tirolska, Trst, del Furlanije in del Koroške), Romunije (Transilvanija), Srbije (Vojvodina), Poljske in Ukrajine (Galicija, Bukovina).

[uredi] Upravna delitev

• Cislajtanija
  • 1. Češka
  • 2. Bukovina
  • 3. Koroška
  • 4. Kranjska
  • 5. Dalmacija
  • 6. Galicija
  • 7. Primorje
  • 8. Spodnja Avstrija
  • 9. Moravska
  • 10. Salzburška
  • 11. Šlezija
  • 12. Štajerska
  • 13. Tirolska
  • 14. Gornja Avstrija
  • 15. Vorarlberg
• Translajtanija
  • 16. Ogrska
  • 17. Hrvaška in Slavonija
• 18. Bosna in Hercegovina

[uredi] Zastave in heraldika monarhije

Vojna zastava 1869-1918	Austria-Hungary flag 1869-1918.svg Državna pomorska zastava 1869-1918	Zastava Ogrske
Cesarska standarta 1815-1918	Avstrijski grb (od leta 1867)	Grb Kraljevine Ogrske

[uredi] Viri

• Okey, Robin. The Habsburg Monarchy c. 1765-1918 : from Enlightenment to Eclipse. London, New York, 2001.
• Rumpler, Helmut. Eine Chance für Mitteleuropa : Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Wien, 1997.
• Taylor, A.J.P. Habsburška monarhija, 1809-1918 : Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske. Ljubljana, 1956.
• Zwitter, Fran (v sodelovanju z Jaroslavom Šidakom ter Vasom Bogdanovom). Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Ljubljana, 1962.
• Žolger, Ivan. Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn. Leipzig, 1911.

[uredi] Zunanje povezave