Grčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ελληνική Δημοκρατία
Ellinikí Dhimokratía

Helenska republika

Geslo: Ελευθερία ή Θάνατος
(Prečrkovano: Eleutheria i thanatos)
(Prevod: »Svoboda ali smrt«)^{[^{navedi vir]}}

Himna: Ύμνος εις την Ελευθερίαν
(»Himna svobodi«)

Glavno mesto
(in največje mesto) Atene
38°00′N, 23°43′E

Uradni jeziki

Grščina

Upravljanje Parlamentarna republika ¹

- Predsednik Karolos Papoulias

- Ministrski predsednik Kostas Karamanlis

Neodvisnost Od Otomanskega cesarstva

- Zadnja neodvisna grška država: Trapezuntsko cesarstvo

- Razglašena: 25. marca 1821

- Priznana: 1829

Vstop v EU

1. januar 1981

- voda (%): 0.8669

Prebivalstvo

- ocena 2005: 11.244.118 [1] (74.)

- štetje 2001: 10.964.020 [2]

BDP (PKM) ocena 2006

- skupaj: 261,018 milijarde USD (37.)

- na prebivalca: $23.518 (30.)

HDI (2004) 0,912 (visok) (24.)

Valuta Evro (€)² (EUR)

Časovni pas EET (UTC+2)

- poletni (DST): EEST (UTC+3)

Vrhnja domena (TLD) .gr ³

Klicna koda +30

^{1 ^{Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974.

² Pred letom 2001 je bila valuta grška drahma.

³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.}}

Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je obmorska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčijo imajo mnogi za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širi prek treh celin.

Leži v severnem zmerno toplem pasu.

Okoli dve tretjini prebivalstva živi v mestih. Več kot 4 milijone Grkov živi zunaj meja svoje države.Kar 98 odstotkov Grkov je pripadnikov pravoslavne cerkve, ostalo pa so muslimani, katoliki, protestanti in židje. Glavno mesto Grčije so Atene. V njih živi 3.2 milijona ljudi. Najbolj navdušujoča znamenitost Aten je Akropola, svetišče posvečeno boginji Ateni, po kateri so Atene tudi dobile ime. Grška najvišja točka je gora Olimp, ki meri 2917 m. Najdaljša reka pa je Aliakmon, 314 km. V EU je Grčija vstopila 1. januarja leta 1981.

[uredi] Upravna delitev

Grčija je upravno razdeljena na 13 enot, imenovanih periferies (grško περιφέρειες), te pa so nadalje razdeljene na 54 prefektur (grško νομός).

Atika
Osrednja Grčija
Osrednja Makedonija
Kreta
Vzhodna Makedonija in Trakija
Epir
Jonski otoki
Severnoegejski otoki
Peloponez
Južnoegejski otoki
Tesalija
Zahodna Grčija
Zahodna Makedonija

[uredi] Glej tudi

Grčija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.

p • p • u

Države članice Evropske unije in kandidatke za vstop

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)