See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Japonska - Wikipedija, prosta enciklopedija

Japonska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

日本(国)
Nippon / Nihon (koku)
Japonska
Zastava Japonske Cesarski pečat  Japonske
HimnaKimi ga Yo  (君が代)
Cesarska vladavina

Lega Japonske
Glavno mesto
(in največja mestna konglomeracija)
Tokio1
35°41′N, 139°46′E
Uradni jeziki japonščina
Upravljanje Ustavna monarhija
 -  cesar Cesar Akihito
 -  predsednik vlade Fukuda Yasuo (LDP)
Ustanovitev
 -  Dan ustanovitve naroda: 11. februar, 660 pr. n. št.3 
 -  Ustava Meiji: 29. november 1890 
 -  Trenutno veljavna ustava: 3. maj 1947 
 -  Sanfranciška pogodba:
28. april 1952 
 -  voda (%): 0,8%
Prebivalstvo
 -  ocena 2005: 128.085.000 (10.)
 -  štetje 2004: 127.333.002 
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: 4,220 bilijona USD2 (3.)
 -  na prebivalca: 38.341 USD (14.)
BDP (nominalno) ocena 2006
 -  skupaj: 4,911 bilijona USD2 (2.)
HDI (2004) 0.949 (visok) (7.)
Valuta jen (¥) (JPY)
Časovni pas JST (UTC+9)
Vrhnja domena (TLD) .jp
Klicna koda +81
1 Največji del konglomerata je Jokohama.
2 World Factbook; Japan—Economy (v angleščini). CIA (2006-12-19). Pridobljeno dne 2006-12-28.
3 Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil cesar Jimmu, prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.

Japonska (japonsko , kar pomeni Sonce) (koren/izvor), dobesedno »izvir Sonca«) je otoška država na Daljnem vzhodu med Pacifiškim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca.

Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu (九州), Šikoku (四国), Honšu (本州, največji otok), in Hokaido (北海道).

Vsebina

[uredi] Regije

Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:

  • Hokkaido - večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
  • Honšu:
    • Regija Tohoku - na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
    • Regija Kanto - mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
    • Čubu - hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
    • Regija Kinki oz. Kansai - starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
    • Čugoku - z mesti Hirošima in Okayama.
  • Šikoku - najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
  • Kjušu - najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
  • Okinava - delno tropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Edino večje mesto je Naha.

[uredi] Prefekture

Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:

  • 1.Hokkaido
  • 2.Aomori
  • 3.Iwate
  • 4.Miyagi
  • 5.Akita
  • 6.Yamagata
  • 7.Fukušima
  • 8.Ibaraki
  • 9.Prefektura Točigi
  • 10.Gunma
  • 11.Saitama
  • 12.Čiba
  • 13.Tokio
  • 14.Kanagawa
  • 15.Niigata
  • 16.Toyama
  • 17.Išikava
  • 18.Fukui
  • 19.Jamanaši
  • 20.Nagano
  • 21.Gifu
  • 22.Šizuoka
  • 23.Aiči
  • 24.Mie
  • 25.Šiga
  • 26.Kyoto
  • 27.Osaka
  • 28.Hyogo
  • 29.Nara
  • 30.Wakayama
  • 31.Tottori
  • 32.Šimane
  • 33.Okayama
  • 34.Hirošima
  • 35.Jamaguči
  • 36.Tokušima
  • 37.Kagawa
  • 38.Ehime
  • 39.Koči
  • 40.Fukuoka
  • 41.Saga
  • 42.Nagasaki
  • 43.Kumamoto
  • 44.Oita
  • 45.Miyazaki
  • 46.Kagošima
  • 47.Okinava

[uredi] Teritorialna vprašanja

Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo - in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).

[uredi] Izvor imena

Džavaharlal Nehru je v knjigi Utrinki iz svetovne zgodovine omenil izvor imena Japonske. Takole piše: »Ko je bila Nara prestolnica, je poslal kitajski cesar sporočilo japonskemu vladarju, naslavljajoč ga kot cesarja Tai-Nyih-Pung-Kok, kar pomeni 'kraljestvo velikega sončnega vzhoda'. Japoncem je bilo to ime precej všeč. Veliko bolj veličastno je zvenelo kot Yamato. Torej so pričeli klicati svojo deželo 'Dai Nippon' - 'Zemlja vzhajajočega sonca' - in to je še zmerom ime, ki ga sami dajejo Japonski. Ime Japonska se je čudno izrodilo iz besede Nippon. Pred 600 leti je veliki italijanski popotnik z imenom Marco Polo obiskal Kitajsko. Nikdar ni šel na Japonsko, toda pisal je o tej deželi v svojem potopisu. Slišal je bil ime Nyih-Pung-Kok. To je v svoji knjigi zapisal kot 'Chipango' in od tod je prišla beseda Japonska.«[1]

[uredi] Opombe

  1. ^ Nehru, Jawaharlal (1959): Utrinki iz svetovne zgodovine - prva knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 132 - 133.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Japonska je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

V drugih jezikih


aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -