Japonska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

日本(国) Nippon / Nihon (koku) Japonska
Himna: Kimi ga Yo  (君が代) Cesarska vladavina
Glavno mesto (in največja mestna konglomeracija)		Tokio1 35°41′N, 139°46′E
Uradni jeziki		japonščina
Upravljanje		Ustavna monarhija
-	cesar	Cesar Akihito
-	predsednik vlade	Fukuda Yasuo (LDP)
Ustanovitev
-	Dan ustanovitve naroda:	11. februar, 660 pr. n. št.3
-	Ustava Meiji:	29. november 1890
-	Trenutno veljavna ustava:	3. maj 1947
-	Sanfranciška pogodba:	28. april 1952
-	voda (%):	0,8%
Prebivalstvo
-	ocena 2005:	128.085.000 (10.)
-	štetje 2004:	127.333.002
BDP (PKM)		ocena 2006
-	skupaj:	4,220 bilijona USD2 (3.)
-	na prebivalca:	38.341 USD (14.)
BDP (nominalno)		ocena 2006
-	skupaj:	4,911 bilijona USD2 (2.)
HDI (2004)		0.949 (visok) (7.)
Valuta		jen (¥) (JPY)
Časovni pas		JST (UTC+9)
Vrhnja domena (TLD)		.jp
Klicna koda		+81
1	Največji del konglomerata je Jokohama.
2	World Factbook; Japan—Economy (v angleščini). CIA (2006-12-19). Pridobljeno dne 2006-12-28.
3	Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil cesar Jimmu, prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.

Japonska (japonsko 日, kar pomeni Sonce) 本 (koren/izvor), dobesedno »izvir Sonca«) je otoška država na Daljnem vzhodu med Pacifiškim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca.

Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu (九州), Šikoku (四国), Honšu (本州, največji otok), in Hokaido (北海道).

Vsebina 1 Regije 2 Prefekture 3 Teritorialna vprašanja 4 Izvor imena 5 Opombe 6 Glej tudi 7 Zunanje povezave

[uredi] Regije

Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:

• Hokkaido - večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
• Honšu:
  • Regija Tohoku - na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
  • Regija Kanto - mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
  • Čubu - hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
  • Regija Kinki oz. Kansai - starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
  • Čugoku - z mesti Hirošima in Okayama.
• Šikoku - najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
• Kjušu - najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
• Okinava - delno tropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Edino večje mesto je Naha.

[uredi] Prefekture

Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:

1.Hokkaido 2.Aomori 3.Iwate 4.Miyagi 5.Akita 6.Yamagata 7.Fukušima 8.Ibaraki 9.Prefektura Točigi 10.Gunma 11.Saitama 12.Čiba

13.Tokio 14.Kanagawa 15.Niigata 16.Toyama 17.Išikava 18.Fukui 19.Jamanaši 20.Nagano 21.Gifu 22.Šizuoka 23.Aiči 24.Mie

25.Šiga 26.Kyoto 27.Osaka 28.Hyogo 29.Nara 30.Wakayama 31.Tottori 32.Šimane 33.Okayama 34.Hirošima 35.Jamaguči 36.Tokušima

37.Kagawa 38.Ehime 39.Koči 40.Fukuoka 41.Saga 42.Nagasaki 43.Kumamoto 44.Oita 45.Miyazaki 46.Kagošima 47.Okinava

[uredi] Teritorialna vprašanja

Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo - in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).

[uredi] Izvor imena

Džavaharlal Nehru je v knjigi Utrinki iz svetovne zgodovine omenil izvor imena Japonske. Takole piše: »Ko je bila Nara prestolnica, je poslal kitajski cesar sporočilo japonskemu vladarju, naslavljajoč ga kot cesarja Tai-Nyih-Pung-Kok, kar pomeni 'kraljestvo velikega sončnega vzhoda'. Japoncem je bilo to ime precej všeč. Veliko bolj veličastno je zvenelo kot Yamato. Torej so pričeli klicati svojo deželo 'Dai Nippon' - 'Zemlja vzhajajočega sonca' - in to je še zmerom ime, ki ga sami dajejo Japonski. Ime Japonska se je čudno izrodilo iz besede Nippon. Pred 600 leti je veliki italijanski popotnik z imenom Marco Polo obiskal Kitajsko. Nikdar ni šel na Japonsko, toda pisal je o tej deželi v svojem potopisu. Slišal je bil ime Nyih-Pung-Kok. To je v svoji knjigi zapisal kot 'Chipango' in od tod je prišla beseda Japonska.«^[1]

[uredi] Opombe

1. ^ Nehru, Jawaharlal (1959): Utrinki iz svetovne zgodovine - prva knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 132 - 133.

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav
• Japonski zlogovni pisavi hiragana in katakana
• Iroha, japonska zlogovna abeceda v obliki pesmi
• Japonske samoobrambne sile - japonske oborožene sile

[uredi] Zunanje povezave

p • p • u Države in ozemlja Vzhodne Azije
Ljudska republika Kitajska Republika Kitajska1  Japonska  Severna Koreja  Južna Koreja  Mongolija PUR  Hong Kong  Macao Včasih vključuje tudi:  Singapur · Vietnam · Ruski Daljni vzhod 1 Sicer poznana kot »Tajvan«; glej Politični položaj Tajvana.