Avstralija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Commonwealth of Australia

Nacionalno geslo: -
Uradni jezik	angleščina
Glavno mesto	Canberra
Največje mesto	Sydney
Kraljica	Elizabeta II.
Generalni guverner	Michael Jeffery
Predsednik vlade	John Howard
Površina  - Skupno  - % voda	6. na svetu 7.686.850 km² 1%
Prebivalstvo  - Skupno (2003)  - Gostota	53. na svetu 20.003.249 3/km²
Neodvisnost -Ustavni akt -akt o Avstraliji	od Združenega kraljestva: 1. januar 1901 3. marec 1986
Valuta	avstralski dolar
Časovni pas	UTC +8 do +11
Državna himna	Advance Australia Fair
Vrhnja internetna domena	.AU
Nacionalna klicna koda	61

Avstralija je tako ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v Avstralaziji. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija pride iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela (glej Terra Australis).

Vsebina 1 Gospodarstvo 2 Geografija in zgodovina 2.1 Avstralski domačini 2.2 Naravne znamenitosti 2.3 Znamenitosti 3 Rastlinstvo in živalstvo 3.1 Živalstvo 3.1.1 Sesalci 3.1.2 Plazilci 3.1.3 Ptice 4 Države in teritoriji 4.1 Države 4.2 Zemeljski teritoriji 4.3 Zunanji teritoriji 5 Najvišje zgradbe v Avstraliji 6 Šport 7 Viri 8 Glej tudi 9 Zunanje povezave

[uredi] Gospodarstvo

Včasih je bila valuta funt (Avstralski funt), 1 funt = 20 šilingov = 240 penijev, 1 šiling = 12 penijev

Danes je valuta avstralski dolar, ki je vreden približno 0.6 evra.

Avstralija je ena izmed gospodarskih velesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega izvoza namreč predstavljajo kmetijski izdelki in surovine.

Dandanes sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebej volna (v Avstraliji je okoli 160 milijonov ovac) in govedina.

Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi boksita, svinca in diamantov, na drugem mestu po pridelavi železa, cinku in uranu in na tretjem mestu po pridelavi zlata in srebra.

Avstralija je domače gospodarstvo dolgo časa ščitila z visokimi carinami za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa na njihov trg vedno bolj vdirajo izdelki »Malih azijskih tigrov«.

Najpomembnejši trgovski partner je Japonska.

Avstralci izvaža surovino za izdelavo aluminija boksit in mlečne ter mesne izdelke.

[uredi] Geografija in zgodovina

Avstralija je najmanjša, najbolj sušna in najbolj ravna celina. Pod imenom Avstralija si ljudje najpogosteje predstavljajo puščavsko, z grmičastim goščavjem poraslo deželo, vendar je to v resnici urbana, tehnološko napredna in razvita zahodna država z razmeroma visoko življenjsko ravnijo. Zaradi v glavnem vročega ali vsaj toplega podnebja preživijo Avstralci veliko svojega prostega časa zunaj, na svežem zraku, kjer se ukvarjajo z vsemi vrstami športov, lakoto pa sinajraje tešijo s slovitimi jedmi na žaru-barbecue. [1]

Avstralija še vedno ohranja trdne vezi z nekdanjo matično deželo. Avstralci vozijo po levi strani ceste, angleščina pa je uradni jezik. Toda v Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav in Azije. Domačini-aborigini-prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina. Otroci obiskujejo v glavnem šole, ki jih financira država, približno četrtina vseh šoloobveznih otrok pa se šola v katoliških ali drugih zasebnih šolah, kjer plačujejo šolnino V večini držav velja šolska obveznost od 5-15 leta. Pretežni del prebivalstva ima britanske prednike, uradni jezik pa je angleščina. Ker pa je Avstralija več nacionalna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsem Grščino in Italijanščino.

[uredi] Avstralski domačini

Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40 000 leti. Potem ko so v svojih kanujih iz lubja pluli iz Azije od otoka do otoka, so se najbrž izkrcali na tropskem severu Avstralije. S Seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in puščice, ppri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi-bumerang in woomera, posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo , je živelo na vsej celini približno 300000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živjimi bitji, prepričani da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem.

Ta dediščina je del tistega, kar poznamo danes pod imenom sanjski čas. Domačini pravijo, da so na začetku časa 'bitja' ustvarila duhovni svet, zemljo in vse, kar živi na njej. Vsi-moški, ženske in otroci-so povezani s to preteklostjo in se istovetijo z določenim delom te zemlje ali enim od njenih bitij. Na splošno je težko dojeti zapletene misli, ki uravnavajo predstave domačinov o času. Med večino plemen je razširjeno verovanje, da vzporedno z pojmi tukaj in zdaj obstaja še sanjski čas, v katerega ljudje zdrsnejo, kadar spijo. V davni preteklosti, verjamejo domačini, je bil le sanjski čas, na neki točki pa je prišlo do cepitve in nastala je razlika med časom v budnosti in spanju. Iz tega razloga imajo čudne stvari, ki se dogajajo v spanju, v resnici težko nekakšne resničnosti. Pri razumevanju pojma sanjski čas pomagajo tudi verovanja domačinov, ki zadevajo Uluru in druga naravna 'svetišča'. Domačini pripovedujejo, da se je na začetku časa sveta mavrična kača prebudila iz dolgega sna globoko pod zemljo. Ko se je zravnala, ji je bila v napoto velika skala. Mavrična kača jo je dvignila na površje in tako je nastal Uluru. Domačini so živeli v majhnih plemenskih skupnostih, ki so se, kadar je začelo primanjkovati hrane, redno selile na nova območja svoje podedovane zemlje, Ko so odhajali, so zemljo pogosto požgali, da bi si tako zagotovili, da bo ob morebitni vrnitvi znova rodovitna. Prebivali so v preprostih bivališčih iz lubja in lesa. Mladeniči so lovili kenguruje, emuje in oposume, sveta bitja, ki so jih po plemenskih zakonih smeli uporabljati za hrano. Nastavljali so vabe za ribe in lovili race. Ženske so nabirale užitne rastline, ličinke žuželk in zaloge medenih mravelj. Semena so mleli v moko in iz nje mleli kruh.

V najbolj sušni in negostoljubni deželi so lahko preživeli z znanjem in izkušnjami, ki so jih v dolgih tisočletjih zbrali njihovi predniki. Ta dežela je bila njihova radodarna in dobrotljiva prijateljica. Poznali so vse užitne in uporabne rastline ali grmiče. Med dolgimi sušnimi obdobji so dobivali vodo od puščavskih žab, ki so bile zakopane globoko v peščenih sipinah in so v svojih trebuhih hranile vodo, da bi preživele do naslednjega dežja. Starejši, zelo spoštovani člani plemena, so prenašali na mlajše običaje in skrivne obrede svojega plemena ter jih učili, akko se je mogoče pogovarjati z duhovi prednikov. K duhovni strani njihovega življenja je spadal praznik corroboree. Člani plemena, ki so se pobarvali z belo in rdečo barvo, kot je veleval obred, so s petjem in plesom veselo slavili življenje. Pri tem so igrali na domače pohalno glasbilo, dideridoo.

V najbolj sušni in negostoljubni deželi so lahko preživeli z znanjem in izkušnjami, ki so jih v dolgih tisočletjih zbrali njihovi predniki. Ta dežela je bila njihova radodarna in dobrotljiva prijateljica. Poznali so vse užitne in uporabne rastline ali grmiče. Med dolgimi sušnimi obdobji so dobivali vodo od puščavskih žab, ki so bile zakopane globoko v peščenih sipinah in so v svojih trebuhih hranile vodo, da bi preživele do naslednjega dežja. Starejši, zelo spoštovani člani plemena, so prenašali na mlajše običaje in skrivne obrede svojega plemena ter jih učili, akko se je mogoče pogovarjati z duhovi prednikov. K duhovni strani njihovega življenja je spadal praznik corroboree. Člani plemena, ki so se pobarvali z belo in rdečo barvo, kot je veleval obred, so s petjem in plesom veselo slavili življenje. Pri tem so igrali na domače pohalno glasbilo, dideridoo.

Avstralski domačini so bili prvotno lovci in nabiralci sadežev. V načinu pridobivanju živeža med njimi ni velikih razlik, zato nepoučeni ljudje večkrat napačno menijo, da gre za eno samo pleme z majhnimi razločki. Med avstralskimi domačini ne naletimo na tako osupljive razlike kot med afriškimi. Razlike so bolj pritajene, kot naprimer v njihovem ženitvenem sistemu, in jih le s težavo opazimo in razumemo. Čeravno so severna plemena prišla v stik s prišleci od zunaj prej kot južna plemena, se je mnogim izmed njih posrečilo preživeti in ohraniti nekaj svojega družbenega sestava in načina mišljenja. Landrili so pleme ki naseljujejo Mornigtonov otok v Carpentarijskem zalivu v Severnem Queenslandu. V preteklosti so bili Lardili dokaj osamljeni, vendar pa so obiskovali sosednje otoke na splavih iz lesa mangrovca. Ob redkih priložnostih, na primer, ko so nameravali sprejeti v pleme kakega mladeniča, so obiskali celo plemena na celini. Z zemlje pobirajo najrazličnejše vrste koreninic, jagod, gomoljev, 'pandže' in vodne lilije, in lovijo klokane, močvirske želve, race, gosi, plazilce in varane. Iz morja si dobijo veliko vrst različnih rib, ki jih lovijo v pasti iz skal ali z mrežami, trnki, vrvicami in kopji. Dugongi so vodni sesalci ki jih Lardili lovijo v močne vrvne mreže. Meso delijo po strogih in zapletenih pravilih. Po tem pa lahko vidimo, kako ta delitev simbolizira sestavo lardilske družbe. Tako kot med samo razlikujejo različne starostne kategorije, tako priznavajo tudi različne kategorije dungov: poglavarskega dugonga, dugonga starca, dugonga mladca, dugonga starko, brejega dugonga, otroškega dugonga. Kos mesa, ki ga dobi je odvisen od vrste dejavnikov, kot so, kakšne vrste je ujeti dugong, kje so ga ujeli, kdo je bil zraven in kakšno vlogo je imel, ko so ga lovili. Pri velikem dugongu imajo lastniki 'dežele', kjer so ga ulovili, pravico do mesa z repa, prsi, plavuti in tilnika. Če pa je dugong majhen, potem imajo pravico do teh kosov mesa samo tisti, katerih mati je iz te dežele. Lardili so razdeljeni v kakih 30 očetovskih klanov. Vsak klan je lastnik majhnega pasu zemlje, imenovanega 'dežela'. Te 'dežele' so zelo majhne. Pa tudi klani niso preveč veliki, saj redko štejejo več kot 15 ali 20 ljudi. Lardili so znani po svojem plesanju. Plesi imajo pomembno vlogo pri lardilskih tekmovalnih nastopih. Lardili so polek klanov razdeljeni še na dve skupini: v severnjake in južnjake, ali kot si pravijo bolj pogosto: v privetrne in zavetrne ljudi. Med tema skupinama nastajajo nesoglasja, ki se včasih sprevržejo v divji boj. To je dobilo svoj izraz tudi v plesih. Plesi često ponazarjajo živali . Med plesalčevo okrasje spadajo trak v laseh, plesno pokrivalo in svežnji listov. Domorodci iz Gibsonove puščave so osupljiv ostanek primitivnega načina življenja. Mnogi izmed njih živijo blizu raketnega oporišča Woomera, ampak veliko jih še uporablja kamnito orodje najstarejšega tipa. Nobenega dokaza nis našli, da bi bilo pred prihodom belcev kdaj razvito poljedelstvo. Videti je da je bila edina obrat oblikovanje kamnitega orodja. Bolj oddaljeni domorodci delajo svoje kamnito orodje še celo zdaj. Veliko domorodcev ima masivne nadočesne oboke, kar je zgodnje raziskovalce spominjalo na neandertalca. Koža domačinov je temna, njihovi nosovi so široki, po telesu pa so zelo dlakavi in imajo tanke ude. Zelo so se prilagodili trdim razmeram življenja v puščavi: imajo močne zobe in čeljustne mišice, da so lahko kos surovi ali skoraj surovi hrani, pa debelo žuljavo kožo na podplatih, da lahko bosi hodijo po ostrem kamenju in trnju v puščavi. Človek lahko tu ure in ure hodi z majhnimi trni, zabodenimi v podplate, in jih izdre šele na koncu svojega potovanja. Jezik zahodnih puščavskih domorodcev je večidel pičamčara, vendar imajo vrsto med sabo razumljivih narečij. V obredju domorodcev ima pomembno vlogo okrasje. Svete table so zelo umetelno izdelane, tako tudi njihove brnivke (deščice, ki jih na vrvici vrtijo po zraku okrog sebe), katerih glas prežene ženske in nesprejete člane kadar poteka obred. Puščavskih domorodcev golota ne moti, v naseljih pa dekleta nosijo barvita oblačila in mladi moški skušajo privabiti njihovo pozornost s tem, da nosijo velike kavbojske klobuke in škornje. Domorodski način življenja izginja, ker postaja vse bolj odvisen od belih doseljencev, ki so deželo popeljali v dvajseto stoletje. Tasmanski domorodci so edina veja človeštva, ki so jo spoznali za posebno raso in ki je izumrla. Ko so Evropejci prvič naleteli na tasmansko kulturo, se jim je zdela tako ne razvita, da so jo označili za »predstavnike paleolitskih ljudi«. Tasmanski domačini so bili paleolitski lovci in nabiralci. Nikoli pa niso obvladali tehnike oblikovanja in brušenja kamnov za pripravo orodja in orožja. Nikoli niso prišli dalj kot do krhanja in cepljenja svojega kamnitega orodja.

Tasmanski domorodci niso znali risati: niso imeli mitologije, ki bi bila vredna omembe, njihovi kanuji so bili navadni zvitki iz lubja, povezani z rastlinskimi vlakni. Izvir Tasmancev je nejasen. Do pred 11 000 leti se je Tasmanija držala celine. Ko pa se je oddelila, so domorodci ostali brez nadaljnega rasnega in kulturnega stika. In takšni so tudi ostali – ljudje iz kamene dobe najbolj primitivne vrste – vse do raziskovanj in naselitve otoka v 18. In 19. Stoletju. Duh tovarištva Še danes je tudi v mestih pogost pozdrav »G'day, mate« (dober dan tovariš), pozdrav, ki je spomin na pionirske čase, ko naseljenci v negostoljubni, sovražni deželi drug brez drugega ne bi mogli preživeti. To slovito avstralsko tovarištvo se je ohranilo v najbolj odmaknjenih območjih, kjer morajo sosedje pogosto potovati nekaj dni, če se želijo obiskati. Manjši otroci imajo pouk kar doma, pozneje pa jih pošljejo v mesta, da si izpopolnijo izobrazbo. Če pride nesreča ali bolezen, se na klic SOS pripelje z letalom leteči zdravnik. Le malo Avstralcev se odloči za življenje v goličavju, pa še ti si najpogosteje izberejo dom v rudarskih središčih. Goličavje bo vedno ostalo zapuščena, čudovita, strah in spoštovanje vzbujajoča, velika in prazna nikogaršnja dežela. Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v čas antične Grčije. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka na to, da jo bodo odkrili. Toda domačini so ti deželo zelo dobro poznali, saj so jo odkrili in se naselili že pred več kot 40 000 leti.Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi-trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi (Celebes) v Indoneziji. Nizozemski kapitani pa so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. In 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes del Sydneya, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Weles. Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje kaznjence. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci. Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. Januarja 1788 dali zalivu ime Sydney. Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so skoraj pomrli od lakote, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Prvi priseljenci so bili ukleščeni na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci, Gregory Blaxland, William Lawson in William Wentworth, končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.

[uredi] Naravne znamenitosti

• Uluru
• Veliki koralni greben
• Ballova piramida

[uredi] Znamenitosti

• Sydneyska opera

[uredi] Rastlinstvo in živalstvo

Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin popolnoma ločena. Prav zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje na svetu.

[uredi] Živalstvo

[uredi] Sesalci

Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi, vombati ter numbati in oposumi.

Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so dingi, tjulnji in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši.

[uredi] Plazilci

Tudi avstralski plazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani.

Najbolj poznane so avstralske strupene kače. V Avstraliji živi 10 najbolj strupenih kač na svetu [2], kljub temu pa v avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobre zdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi.

[uredi] Ptice

Za mnoge avstralske ptice je značilna neobičajna velikost, saj kazuarji in emuji krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnih plenilcev, ali pa so plenilke kar same.

V avstraliji domuje veliko vrst papig, na primer kakaduji in skobčevke, pa tudi mnoge »vodne« ptice, na primer pingvini in vodomci.

[uredi] Države in teritoriji

Australijo sestavlja šest držav, dva večja zemeljska teritorija in več manjših teritorijev. (Seznam držav z glavnimi mesti in teritoriji)

[uredi] Države

• Novi Južni Wales (NSW) (Sydney)
• Victoria (VIC) (Melbourne)
• Queensland (QLD) (Brisbane)
• Južna Avstralija (SA) (Adelaide)
• Zahodna Avstralija (WA) (Perth)
• Tasmanija (TAS) (Hobart)

[uredi] Zemeljski teritoriji

• Avstralski glavni teritorij (ACT) (Canberra)
• Severni teritorij (NT) (Darwin)
• Jervisov zaliv

[uredi] Zunanji teritoriji

• Ashmorovi in Cartierovi otoki
• Norfolkovi otoki
• Božični otoki
• Cocosovi in Keelingovi otoki
• Coral Sea otoški teritorij
• Heardovi otoki in McDonaldovi otoki
• Avstralski antartični teritorij

[uredi] Najvišje zgradbe v Avstraliji

• Gold Coast - Q1 - 323 m
• Sydney - Sydney Tower - 305 m
• Melbourne - Eureka Tower - 297 m
• Melbourne - 120 Collins Street - 264 m
• Melbourne - 101 Collins Street - 260 m
• Melbourne - Rialto Towers - 251 m
• Perth - Central Park - 249 m
• Sydney - Chifley Tower - 244 m
• Sydney - Citigroup Centre - 243 m
• Sydney - Deutsche Bank Place - 240 m
• Sydney - World Tower - 230 m
• Sydney - MLC Centre - 228 m
• Sydney - Governor Phillip Tower - 227 m
• Sydney - Latitude - 222 m
• Sydney - Aurora Place - 219 m
• Melbourne - Telstra Corporate Building - 218 m
• Perth - BankWest Tower- 214 m
• Melbourne - Melbourne Central - 211 m
• Brisbane - Aurora - 207 m
• Melbourne - Freshwater Place - 205 m
• Brisbane - Riparian Plaza - 200 m

Stolpi v gradnji

• Brisbane - Vision Brisbane 283 m - predvidoma 2010 leta
• Gold Coast - ANA Motel - 243 m - predvidoma 2008 leta
• Gold Coast - Soul - 240 m - predvidoma 2007 leta
• Gold Coast - Circle on Cavill Stolp B - 219 m - predvidoma 2007 leta

Vsi podatki veljajo za leto 2006.

[uredi] Šport

V Avstraliji sta med najpomembnejšimi športi kriket ter avstralski nogomet, avstralski športniki so pogosto uspešni tudi na jadralnih ter plavalnih prvenstvih.

[uredi] Viri

• Strupene kače
• Peter Lik: Wildlife Australia

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

• Informacije o Avstraliji (v angleščini)

p • p • u Celine sveta

Afrika-Evrazija Amerika Evrazija Oceanija Afrika Antarktika Azija Avstralija Evropa S. Amerika J. Amerika Geološke nadceline Gondvana · Lavrazija · Pangeja · Panocija · Proto-Gondvana · Proto-Lavrazija · Rodinija · Kolumbija · Kenorlandija · Ur · Vaalbara Zgodovinske celine Arktika · Aziamerika · Atlantika · Avalonija · Baltika · Kongovski kraton · Evramerika · Kalahari · Kazahstanija · Lavrencija · Sibirija · Južna Kitajska · Ur Potopljene celine Kerguelenska planota · Zelandija Mitološke in umišljene celine Atlantida · Lemurija · Mu · Terra Australis