Afrika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu za Azijo. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3% celotne kopenske površine na Zemlji in z okoli 800 milijoni prebivalci predstavlja eno sedmino človeškega prebivalstva.
Vsebina |
[uredi] Geografske značilnosti
Afrika leži na severni, južni in vzhodni polobli. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje.
Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami.
[uredi] Prebivalstvo
Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter vojaški spopadi.
V Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantu in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase. Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih največkrat v angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.
[uredi] Podnebje in rastje
Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:
- morja in oceani,
- nadmorska višina,
- vetrovi,
- morski tokovi,
- oddaljenost od ekvatorja.
Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.
[uredi] Zunanje povezave
| Celine sveta | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
