Beseda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Beseda (razločitev).

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna (v pisavi med presledkoma) jezikovna enota ali pisave, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov. V fonologiji je beseda določena kot prozodična enota med morfemom in fonološko frazo. V izgovoru nima tipičnih značilnosti, lahko je ločena od sosednjih besed s premorom, večinoma pa sploh ne.

[uredi] Izvor besed

Besede imajo različen izvor. Pri ugotavljanju izvora besed si lahko pomagamo z Etimološkim slovarjem, v katerem je vsaka beseda pojasnjena, od kod izvira in kakšen je njen prvoten pomen. Večina besed je domačih, precej pa je prevzetih. Domače besede so treh vrst:

nekatere izvirajo iz prednika današnje slovenščine, iz indoevropskega prajezika, praslovanščine ali zgodnje slovenščine (miza)
nekatere so nastale v novejšem času na podlagi starejših slovenskih besed in še vedno nastajajo
nekatere pa izvirajo iz posnemanja naravnih zvokov oz. glasov

[uredi] Prevzete besede

So besede, ki so prišle v slovenščino iz jezikov, s katerimi nismo povezani razvojno, temveč zemljepisno ali pa kulturno. Po Toporišiču glede na to, koliko so prevzete besede prilagojene slovenskemu knjižnemu jeziku ločimo:

sposojenka (pica): to so prevzete besede, ki jih popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku, se pravi, da jih izgovarjamo, pišemo in pregibljemo po naše;
tujka (renault): to so prevzete besede, ki jih deloma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku, se pravi, da jih izgovarjamo in pregibljemo po naše, ohranjamo pa tuji zapis;
citatna beseda (first lady): to so prevzete besede, ki jih ne prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku, se pravi, da ohranijo tujih izgovor, zapis in slovnične lastnosti.
kalk: to je dobesedni prevodi tujih jezikovnih besed v slovenščino (mešalnik– mikser)
popačenka prevzem tujih besed v neknjižnih jezikovnih zvrsteh (sleng, narečje, žargon) Primer : šrauf, cvikcange, šporget....itd.