Pšenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pšenica

Navadna pšenica

Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Liliopsida (enokaličnice)
Red:	Poales (travovci)
Družina:	Poaceae (trave)
Poddružina:	Pooideae
Tribus:	Triticeae
Rod:	Triticum L.

Vrste

T. aestivum (navadna pšenica)
T. aethiopicum
T. araraticum
T. boeoticum
T. carthlicum
T. compactum (zbita pšenica)
T. dicoccon (dvozrna pira)
T. durum (trda pšenica)
T. ispahanicum
T. karamyschevii
T. militinae
T. monococcum (enozrna pira)
T. polonicum (poljska pšenica)
T. spelta (večzrna pira; pšenica sevka; sevka)
T. timopheevii
T. trunciale
T. turanicum
T. turgidum (storžasta pšenica)
T. urartu
T. vavilovii
T. zhukovskyi
References:
ITIS 42236 2002-09-22

Pšenica (znanstveno ime Triticum) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu. Danes je pšenica pomembnejša surovina v mlinarstvu. Botanično spada v vrsto trav, rod Triticum. Poznamo 27 različnih vrst pšenice. Gospodarsko sta pomembi samo 2 vrsti (Triticum aestivum in Triticum drumum). Največja pridelovalca sta Argentina in ZDA, največji izvozniki pa pšenice pa so Argentina, ZDA, Kanada, Francija in Avstralija.

Klasje dozori julija ali avgusta, iz njega pa se izluščijo zrna, ki so v svetovnem merilu eden največijih prehrambenih virov. Pšenico prištevamo med žita, ki jih s postopki obdelave (mletje) spreminjamo v moko in posledično služi kot sestavina enemu najpomembnejših prehrambenih proizvodov v Evropi: kruhu.