Papež Janez Pavel II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janez Pavel II.
Rojstno ime:	Karol Józef Wojtyła
Začetek papeževanja:	16. oktober, 1978
Konec papeževanja:	2. april 2005
Predhodnik:	papež Janez Pavel I.
Naslednik:	papež Benedikt XVI.
Rojstvo:	18. maj 1920 Wadowice, Poljska
Smrt:	2. april 2005 Apostolska palača, Vatikan

Janez Pavel II., pravo ime Karol Józef Wojtyła, papež, * 18. maj 1920, Wadowice pri Krakovu, Poljska, † 2. april 2005 ob 21.37, Vatikan, na mesto papeža izvoljen 16. oktobra 1978.

Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla.

Vsebina 1 Življenjepis 2 Nekaj podatkov 3 Dela 4 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Rojen je bil na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije.

30. decembra 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa. Sodeloval je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru.

Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval v konklavu, ki je po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.

13. maja 1981 je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata. Kasneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani.

Čeprav je na papeški položaj prišel mlad, ukvarjal pa se je tudi s športom, sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o raku, trpel pa je tudi za Parkinsonovo boleznijo. Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je nadaljeval s potovanji po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim srečali, pravijo, da je bil duševno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja.

Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi onikanje samega sebe, vse v duhu papeškega naziva Servus Servorum Dei (Služabnik božjih služabnikov).

Janez Pavel II. je prepotoval več kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Opravil je več kot 100 potovanj v druge dežele, ki so pritegnili ogromne množice vernikov. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je obeležil 1250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču (ravno na njegov 76. rojstni dan): Papež 'ma vas rad.. Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. Postal je prvi papež, ki je obiskal Anglijo, kjer je molil tudi v anglikanski katedrali v Canterburyu. Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil Zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani. Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo (mošeja Omayyad, Damask, 6. maj 2001). Kadar mu je zdravstveno stanje to dopuščalo, je tradicionalni božično in velikonočno poslanico izrekel v množici jezikov, tudi v slovenščini. Tudi ob obeh obiskih Slovenije je govoril v slovenščini.

Za blažene je proglasil več ljudi (1.340 do oktobra 2004) kot katerikoli njegov predhodnik.

Umrl je 2. aprila 2005 po dolgotrajni bolezni.

13. maja 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. najavil, da bo sprožil postopek beatifikacije in tako preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata. Sam postopek se je pričel 28. junija istega leta.

[uredi] Nekaj podatkov

• tretji najdaljši pontifikat,
• med svojim pontifikatom je prepotoval 1.247.613 kilometrov,
• 104-krat zapustil Italijo,
• obiskal 129 držav,
• opravil 146 obiskov v Italiji,
• 301-krat obiskal rimske župnije,
• za blažene razglasil več kot 1338 ljudi,
• kanoniziral 482 ljudi,
• imenoval 231 kardinalov,
• se srečal z več kot 1590 predsedniki oz. predsedniki vlad, ...

[uredi] Dela

• Redemptoris Mater (1987)
• Sollicitudo Rei Socialis (1987)
• Redemptoris Missio (1990)
• Centesimus Annus (1991)
• Rožni venec device Marije (2002)
• Ecclesia de Eucharistia (2003)

[uredi] Zunanje povezave

• preberi.si - novice, ki omenjajo Papeža Janeza Pavla II.
• Papež Janez Pavel II. - Vrtnice

Predhodnik: Janez Pavel I.

Papež 16. oktober 1978 – 2. april 2005

Naslednik: Benedikt XVI.

p • p • u Papeži Rimskokatoliške cerkve
Peter Lin Anaklet Klemen I. Evarist Aleksander I. Sikst I. Telesfor Higin Pij I. Anicet Soter Elevterij Viktor I. Zefirin Kalist I. Urban I. Poncijan Anter Fabijan Kornelij Lucij I. Štefan I. Sikst II. Dionizij Feliks I. Evtihijan Kaj Marcelin Marcel I. Evzebij Melkijad Silvester I. Marko Julij I. Liberij Damaz I. Siricij Anastazij I. Inocenc I. Zozim Bonifacij I. Celestin I. Sikst III. Leon I. Hilarij Simplicij Feliks III. Gelazij I. Anastazij II. Simah Hormizd Janez I. Feliks IV. Bonifacij II. Janez II. Agapit I. Silverij Vigilij Pelagi I. Janez III. Benedikt I. Pelagij II. Gregor I. Sabinijan Bonifacij III. Bonifacij IV. Adeodat I. Bonifacij V. Honorij I. Severin Janez IV. Teodor I. Martin I. Evgen I. Vitalijan Adeodat II. Don Agaton Leon II. Benedikt II. Janez V. Konon Sergij I. Janez VI. Janez VII. Sisinij Konstantin Gregor II. Gregor III. Zaharija Štefan II. Pavel I. Štefan III. Hadrijan I. Leon III. Štefan IV. Pashal I. Evgen II. Valentin Gregor IV. Sergij II. Leon IV. Benedikt III. Nikolaj I. Hadrijan II. Janez VIII. Marin I. Hadrijan III. Štefan V. Formoz Bonifacij VI. Štefan VI. Roman Teodor II. Janez IX. Benedikt IV. Leon V. Sergij III. Anastazij III. Lando Janez X. Leon VI. Štefan VII. Janez XI. Leon VII. Štefan VIII. Marin II. Agapit II. Janez XII. Leon VIII. Benedikt V. Janez XIII. Benedikt VI. Benedikt VII. Janez XIV. Janez XV. Gregor V. Silvester II. Janez XVII. Janez XVIII. Sergij IV. Benedikt VIII. Janez XIX. Benedikt IX. Silvester III. Benedikt IX. Gregor VI. Klemen II. Benedikt IX. Damaz II. Leon IX. Viktor II. Štefan IX. Nikolaj II. Aleksander II. Gregor VII. Viktor III. Urban II. Pashal II. Gelazij II. Kalist II. Honorij II. Inocenc II. Celestin II. Lucij II. Evgen III. Anastazij IV. Hadrijan IV. Aleksander III. Lucij III. Urban III. Gregor VIII. Klemen III. Celestin III. Inocenc III. Honorij III. Gregor IX. Celestin IV. Inocenc IV. Aleksander IV. Urban IV. Klemen IV. Gregor X. Inocenc V. Hadrijan V. Janez XXI. Nikolaj III. Martin IV. Honorij IV. Nikolaj IV. Celestin V. Bonifacij VIII. Benedikt XI. Klemen V. Janez XXII. Benedikt XII. Klemen VI. Inocenc VI. Urban V. Gregor XI. Urban VI. Bonifacij IX. Inocenc VII. Gregor XII. Martin V. Evgen IV. Nikolaj V. Kalist III. Pij II. Pavel II. Sikst IV. Inocenc VIII. Aleksander VI. Pij III. Julij II. Leon X. Hadrijan VI. Klemen VII. Pavel III. Julij III. Marcel II. Pavel IV. Pij IV. Pij V. Gregor XIII. Sikst V. Urban VII. Gregor XIV. Inocenc IX. Klemen VIII. Leon XI. Pavel V. Gregor XV. Urban VIII. Inocenc X. Aleksander VII. Klemen IX. Klemen X. Inocenc XI. Aleksander VIII. Inocenc XII. Klemen XI. Inocenc XIII. Benedikt XIII. Klemen XII. Benedikt XIV. Klemen XIII. Klemen XIV. Pij VI. Pij VII. Leon XII. Pij VIII. Gregor XVI. Pij IX. Leon XIII. Pij X. Benedikt XV. Pij XI. Pij XII. Janez XXIII. Pavel VI. Janez Pavel I. Janez Pavel II.
Zdajšnji: Benedikt XVI.