Papež Janez Pavel I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janez Pavel I.
Rojstno ime:	Albino Luciani
Začetek papeževanja:	26. avgust 1978
Konec papeževanja:	28. september 1978
Predhodnik:	Pavel VI.
Naslednik:	Janez Pavel II.
Rojstvo:	17. oktober 1912 Canale d'Agordo, Italija
Smrt:	28. september, 1978 Apostolska palača, Vatikan

Papež Janez Pavel I. (latinsko Ioannes Paulus PP. I.), rojstno ime Albino Luciano, * 17. oktober 1912, Canale d'Agordo (Italija), † Apostolska palača Vatikan, papež.

Njegovo 33-dnevno papeževanje je eden najkrajših pontifikatov v zgodovini papeštva, in je povzročilo, da je bilo leto 1978 leto treh papežev. Čeprav je umrl še preden je lahko začel izpolnjevati papeške dolžnosti, se je močno vtisnil v spomin ljudskih množic, in sicer kot smehljajoči papež, s čimer se kaže podobnost s Papežem Janezem Dobrim, splošno priljubljenim Janezom XXIII.

Bil je prvi papež, ki si je izbral dvojno ime, v čast svojima predhodnikoma papežem Janezom XXIII. in Pavlom VI. Prav tako je bil prvi, in za zdaj edini, ki je v uradnem imenu uporabil števnik prvi.

Vsebina 1 Življenjepis 2 Njegova smrt 3 Njegova stališča 4 Reference 5 Literatura 6 Glej tudi 7 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Albino Luciao se je rodil 17. oktobra 1912 v kraju Forno di Canale (Canale d'Agordo) blizu Belluna v Italiji. Njegova mati je bila verna, oče pa je veljal za socialista, revolucionarja. Po posvetitvi v duhovnika je naredil doktorat na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Njegova prva služba je bila kaplanska v domači župniji. Zatem pa je postal podpredsednik semenišča v Bellunu. Z imenovanjem za škofa je leta 1969 zasedel mesto patriarha Benetk. Med leti 1972 in 1975 je bil podpredednik škofovske konference italijanskih škofov. Za kardinala je bil imenovan leta 1973. Za papeža je bil izvoljen po tretjem glasovanju otvoritvenega dne konklava. Prvič v zgodovini papeštva si je papež izbral dvojno ime, v čast svojima dvema predhodnikoma in kot znamenje pomembnosti nadaljevanja reform drugega vatikanskega koncila (papež Janez XXIII. je koncil sklical, Pavel VI. pa ga je zaključil), s poudarkom na reformah duhovniške discipline. Zavrnil je običajno kronanje in hitro pridobil na izjemni priljubljenosti, predvsem na račun svojih nagovorov. Po 33-ih dnevih po izvolitvi je nenadoma umrl zaradi srčnega napada. Zaradi njegove nepričakovane smrti so se pojavile tudi govorice, da je bil zastrupljen z namenom, da bi se odvrnil od namere reformirati vatikansko banko. Trenutno je v teku postopek za njegovo razglasitev med blažene.

[uredi] Njegova smrt

Zaradi nenadne smrti in nasprotujočih si podatkov o okoliščinah, so se razširile domneve, da je bil Janez Pavel I. umorjen. O tem je bilo napisanih več knjig, ki poskušajo potrditi eno ali drugo različico smrti - srčno kap ali pa umor. Publicist David Yallop, denimo, je napisal knjižno uspešnico V božjem imenu, v katerem je smrt povezal z vatikanskim bančnim škandalom. Leta 1987 je nato David Cornwell izdal knjigo Nočni tat, v kateri pa domnevni umor zanika in potrdi uradno vatikansko različico, ki smrt pripisuje srčnemu napadu. Leta 2006 je Lucien Gregoire izdal knjigo Umor v Vatikanu, v kateri znova argumentira, zakaj bi lahko bil Janez Pavel I. umorjen. Slednji avtor umor povezuje z liberalnimi pogledi in reformističnimi željami novega papeža, neskladnimi s skrajnimi desničarskimi krogi znotraj Cerkve, prav tako z njegovo željo prevetriti vatikanske finance. S prvim papeškim dekretom je ukazal popoln pregled vseh cerkvenih financ. Trupla Janeza Pavla I. niso nikoli obducirali, zato vzroka smrti niso nikoli objektivno potrdili.

[uredi] Njegova stališča

Tako kot njegova smrt je tudi življenje polno navzkrižnih trditev. Po uradni vatikanski različici so bila njegova stališča konservativna in v skladu cerkveno doktrino in dogmo. Toda avtorji, kot je Lucian Gregoire, zagovarjajo nasprotno: da je z dejanji, pisanjem in stališči pripadal skrajni liberalni levici v Cerkvi. Kot dokaz najbolj pogosto navajajo njegovo pismo iz leta 1968, v katerem je ostro napadel encikliko Pavla VI. Himanae Virae in cerkveno prepoved kontracepcije. Del svojih pogledov je zapisal v knjigi Illustrissimi, pri čemer nekateri avtorji trdijo, da so izdaje pred njegovo smrtjo bolj pristno avtentične kot po njej. ^[1]

Izhajal je iz revne družine in tudi sicer je bil znan po skromnosti. Večkrat se je med ljudmi sprehajal v običajnih oblačilih in se izogibal protokolu. Kot zanimivost velja navesti, da se je v Vatikan, ko je postal papež, s svojim tajnikom pripeljal v odsluženi lancie 2000, ki ne pritiče statusu kardinala. Pokopali pa so ga v leseni krsti iz borovega lesa. Običajno ni nosil ribičevega prstana in ni iztegoval roke za protokolarni poljub.

[uredi] Reference

1. ^ Gregoire, Lucien (2007): Umor v Vatikanu, Ciceron, Mengeš, str. 136.

[uredi] Literatura

• Gregoire, Lucien (2007): Umor v Vatikanu, Ciceron, Mengeš.

[uredi] Glej tudi

• seznam papežev
• seznam 10 najkrajših pontifikatov

[uredi] Zunanje povezave

• Vatikan.va
• o skrivnostni smrti, angleščina
• http://www.johnpaul1.com/
• Galerija

Predhodnik: Pavel VI.

Papež 26. avgust 1978 – 28. september 1978

Naslednik: Janez Pavel II.

p • p • u Papeži Rimskokatoliške cerkve
Peter Lin Anaklet Klemen I. Evarist Aleksander I. Sikst I. Telesfor Higin Pij I. Anicet Soter Elevterij Viktor I. Zefirin Kalist I. Urban I. Poncijan Anter Fabijan Kornelij Lucij I. Štefan I. Sikst II. Dionizij Feliks I. Evtihijan Kaj Marcelin Marcel I. Evzebij Melkijad Silvester I. Marko Julij I. Liberij Damaz I. Siricij Anastazij I. Inocenc I. Zozim Bonifacij I. Celestin I. Sikst III. Leon I. Hilarij Simplicij Feliks III. Gelazij I. Anastazij II. Simah Hormizd Janez I. Feliks IV. Bonifacij II. Janez II. Agapit I. Silverij Vigilij Pelagi I. Janez III. Benedikt I. Pelagij II. Gregor I. Sabinijan Bonifacij III. Bonifacij IV. Adeodat I. Bonifacij V. Honorij I. Severin Janez IV. Teodor I. Martin I. Evgen I. Vitalijan Adeodat II. Don Agaton Leon II. Benedikt II. Janez V. Konon Sergij I. Janez VI. Janez VII. Sisinij Konstantin Gregor II. Gregor III. Zaharija Štefan II. Pavel I. Štefan III. Hadrijan I. Leon III. Štefan IV. Pashal I. Evgen II. Valentin Gregor IV. Sergij II. Leon IV. Benedikt III. Nikolaj I. Hadrijan II. Janez VIII. Marin I. Hadrijan III. Štefan V. Formoz Bonifacij VI. Štefan VI. Roman Teodor II. Janez IX. Benedikt IV. Leon V. Sergij III. Anastazij III. Lando Janez X. Leon VI. Štefan VII. Janez XI. Leon VII. Štefan VIII. Marin II. Agapit II. Janez XII. Leon VIII. Benedikt V. Janez XIII. Benedikt VI. Benedikt VII. Janez XIV. Janez XV. Gregor V. Silvester II. Janez XVII. Janez XVIII. Sergij IV. Benedikt VIII. Janez XIX. Benedikt IX. Silvester III. Benedikt IX. Gregor VI. Klemen II. Benedikt IX. Damaz II. Leon IX. Viktor II. Štefan IX. Nikolaj II. Aleksander II. Gregor VII. Viktor III. Urban II. Pashal II. Gelazij II. Kalist II. Honorij II. Inocenc II. Celestin II. Lucij II. Evgen III. Anastazij IV. Hadrijan IV. Aleksander III. Lucij III. Urban III. Gregor VIII. Klemen III. Celestin III. Inocenc III. Honorij III. Gregor IX. Celestin IV. Inocenc IV. Aleksander IV. Urban IV. Klemen IV. Gregor X. Inocenc V. Hadrijan V. Janez XXI. Nikolaj III. Martin IV. Honorij IV. Nikolaj IV. Celestin V. Bonifacij VIII. Benedikt XI. Klemen V. Janez XXII. Benedikt XII. Klemen VI. Inocenc VI. Urban V. Gregor XI. Urban VI. Bonifacij IX. Inocenc VII. Gregor XII. Martin V. Evgen IV. Nikolaj V. Kalist III. Pij II. Pavel II. Sikst IV. Inocenc VIII. Aleksander VI. Pij III. Julij II. Leon X. Hadrijan VI. Klemen VII. Pavel III. Julij III. Marcel II. Pavel IV. Pij IV. Pij V. Gregor XIII. Sikst V. Urban VII. Gregor XIV. Inocenc IX. Klemen VIII. Leon XI. Pavel V. Gregor XV. Urban VIII. Inocenc X. Aleksander VII. Klemen IX. Klemen X. Inocenc XI. Aleksander VIII. Inocenc XII. Klemen XI. Inocenc XIII. Benedikt XIII. Klemen XII. Benedikt XIV. Klemen XIII. Klemen XIV. Pij VI. Pij VII. Leon XII. Pij VIII. Gregor XVI. Pij IX. Leon XIII. Pij X. Benedikt XV. Pij XI. Pij XII. Janez XXIII. Pavel VI. Janez Pavel I. Janez Pavel II.
Zdajšnji: Benedikt XVI.