Biologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Biologíja (grško βιος: bios - življenje + λογος: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je znanstvena veda o življenju. Preučuje fizične značilnosti in obnašanje organizmov, tako tistih, ki živijo danes, kot tistimi, ki so živeli v davnini, in njihov medsebojni vpliv ter vpliv okolja. Združuje širok spekter znanstvenih disciplin, ki jih dandanes pogosto obravnavamo kot samostojne discipline. Termin »biologija« sta konec 18. stoletja skovala Pierre-Antoine de Monet in Jean-Baptiste de Lamarck. Znanstvenik, ki deluje na področju biologije, je biolog.

[uredi] Pregled biologije

Biologi preučujejo življenje na široki ravni velikostnih razredov:

• na ravni atomov in molekul delujejo molekularna biologija, biokemija in genetika (preučevanje organskih molekul, njihovih struktur, lastnosti in medsebojnega vpliva)
• na ravni celice preučuje celična biologija
• na ravni večceličnih organizmov preučujejo fiziologija, anatomija in histologija
• na ravni razvoja ali ontogeneze organizma deluje razvojna biologija
• na ravni populacije organizmov deluje populacijska genetika, medsebojne interakcije organizmov, njihovo obnašanje in prilagajanje pa preučuje etologija
• na ravni, višji od posamične vrste organizmov, deluje sistematika, ki se ukvarja s primerjanjem in razvrstitvijo organizmov
• na najvišji ravni sta ekologija, ki preučuje ekosisteme, združbe organizmov in njihovega okolja, ter evolucijska biologija
• ksenobiologija ali eksobiologija je večinoma špekulativno področje, ki se ukvarja z možnostmi za nastanek in morebitno naravo zunajzemeljskega življenja
• varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva

[uredi] Večje veje biologije

Vsebina:	Vrh - 0–9 A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

[uredi] A

• Aerobiologija
• Anatomija
• Antropologija
• Astrobiologija

[uredi] B

• Bioakustika
• Biokemija
• Bionika
• Biogeografija
• Bioinformatika
• Biofizika
• Biologija človeka
• Biologija sesalcev
• Biologija sladkih voda
• Biotehnologija
• Bolezni (Genetske bolezni, Nalezljive bolezni)
• Botanika

[uredi] C

• Celična biologija oz. Citologija

[uredi] E

• Ekologija (Teorijska ekologija, Simbiologija, Autekologija, Sinekologija)
• Etologija
• Embriologija
• Entomologija
• Epidemiologija
• Evolucija (Evolucijska biologija)
• Evolucijska razvojna biologija

[uredi] F

• Fikologija (Algologija)
• Filogenija (Filogenetika, Filogeografija)
• Fiziologija
• Fitopatologija

[uredi] G

• Genetika (Populacijska genetika, Kvantitativna genetika, Genomika, Proteomika)

[uredi] H

• Histologija
• Horologija

[uredi] I

• Ihtiologija
• Imunologija

[uredi] K

• Kinologija
• Kladistika
• Kriptozoologija
• Ksenobiologija

[uredi] L

• Limnologija

[uredi] M

• Morska biologija
• Mikrobiologija (Bakteriologija)
• Molekularna biologija
• Molekularna filogenija
• Morfologija
• Mikologija / Biologija lišajev
• Mirmekologija

[uredi] N

• Nevrobiologija (Nevroanatomija, Nevrofiziologija, Sistemska nevrobiologija, Biološka psihologija, Psihiatrija, Psihofarmakologija, Behavioral science, Nevroetologija, Psihofizika, Računska nevrobiologija, Kognitivne znanosti)

[uredi] O

• Onkologija
• Ontogenija
• Ornitologija

[uredi] P

• Patologija
• Paleontologija (Paleobotanika, Palezoologija)

[uredi] R

• Razvojna biologija

[uredi] S

• Sintezna biologija
• Sistematika
• Speleobiologija
• Strukturna biologija

[uredi] T

• Taksonomija
• Toksikologija

[uredi] V

• Varstvena biologija
• Virologija

[uredi] Z

• Zoologija

[uredi] Sorodne panoge

Medicina -- Medicinska antropologija -- Fizična antropologija -- Veterina -- Agronomija -- Živinoreje -- Gozdarstvo - Biotehnologija

[uredi] Predstavniki in zgodovina

Slavni biologi -- Zgodovina biologije -- Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino -- Časovna preglednica biologije in organske kemije

[uredi] Biologija in evolucija

Eden od osrednjih konceptov biologije je, da se je vse življenje razvilo iz istih skupnih virov in se postopoma razvijalo v procesu evolucije. Prvi, ki je jasno formuliral to zamisel, je bil Charles Darwin, ki je za evolucijski mehanizem predlagal naravno selekcijo. Evolucijsko zgodovino vrste (ter s tem tudi vrst, iz katerih se je razvila) preučuje filogenija. Ta si pri pridobivanju podatkov pomaga z različnimi prijemi. Eden od njih so primerjave zaporedij DNA, kjer sodeluje z molekularno biologijo in genomiko, po drugi pa s primerjavo fosilov in drugih ostankov izumrlih organizmov, s katerimi se ukvarja paleontologija. Biologi analizirajo in urejajo evolucijske odnose z različnimi postopki, kot so filogenetika, fenetika in kladistika. Prelomnice v razvoju življenja, kot jih razume današnja biologija, so zbrane v preglednici »Pregled evolucijskega razvoja«.

[uredi] Glej tudi

• seznam biologov
• seznam slovenskih biologov

[uredi] Zunanje povezave

• Novice o odkritjih s področja biologije
• Kategorizirane povezave na strani Open Directory

p • p • u Splošna področja biologije
Znotraj biologije	Anatomija · Biologija človeka · Botanika · Celična biologija · Ekologija · Evolucijska biologija · Fiziologija · Genetika · Genomika · Histologija · Izvor življenja · Mikrobiologija · Paleontologija · Parazitologija · Patologija · Razvojna biologija · Taksonomija · Zoologija
Interdisciplinarna	Astrobiologija · Bioetika · Biofizika · Bioinformatika · Biokemija · Bionika · Biostatistika · Metabiologija · Molekularna biologija · Morska biologija · Speleobiologija