Jean-Baptiste de Lamarck
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija; † 18. december 1829, Pariz, Francija, francoski vojak, biolog in akademik.
Svojo kariero je začel v vojski, kot je bil običaj za moške potomce obubožane aristokratske družine Lamarck. Ko so ga zaradi zdravstvenih težav odpustili iz vojske, je šel študirat medicino, a je študij kmalu opustil in se posvetil biologiji. Predvsem ga je zanimala botanika. Lamarck je zapustil bogato znanstveno zapuščino s področja biologije in botanike ter izredno velik herbarij rastlin z vseh delov Evrope in ostalega sveta. Razvil je tudi znamenito teorijo o transformaciji v živem svetu, ki je kasneje služila kot teoretska podlaga za Darwinovo teorijo o evoluciji. Zadnja leta svojega življenja je moral preživeti v slepoti, nerazumljen od svojih sodobnikov in v veliki revščini. Šele po njegovi smrti so Francozi spoznali njegov pomen in mu leta 1908 postavili spomenik v pariškem botaničnem vrtu Jardin des Plantes.
[uredi] Poglavitna dela
- Flore française (1778)
- Philosophie zoologique (1809)
- Système des animaux sans vertèbres (1801 in 1815-1822)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Digitalna zbirka Lamarckovih del (v angleščini)
- Alpheus Spring Packard (1901): Lamarck, the Founder of Evolution (v angleščini)