Oslo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
||
 |
||
| Administrativna regija | Oslo NO-03 | |
| Okrožje | Østlandet | |
| Občina | NO-0301 | |
| Administrativno središče | Oslo | |
| Župan (2007) | Fabian Stang (H) | |
| Uradni jezik | bokmål | |
| Površina - Skupaj - Ozemlje - Odstotek |
Na 224. mestu 454 km² 426 km² 0,14 % |
|
| Prebivalstvo - Skupaj (2007) - Odstotek - Sprememba (10 let) - Gostota |
Na 1. mestu 548.617 11,40 % 9,2 % 1,299/km² |
|
| Koordinate | Koordinate: | |
| www.oslo.kommune.no |
||
Oslo je glavno mesto Norveške. Ima 518.929 prebivalcev, kar predstavlja 11,4% celotnega prebivalstva Norveške. Z okoliškim okrožjem Akershus tvori konurbacijo, ki je janurja 2004 štela 801.028 prebivalcev. Mestna občina (bykommune) Oslo in administrativna regija (fylke) predstavljata isto enoto. Oslo obsega 454,0 km², 115 km² je urbanih naselij, 7 km² pa je obdelovalnih površin.
Vsebina |
[uredi] Geografske značilnosti
Oslo leži na severnem koncu Oslofjorda. Fjord, ki ga deli polotok Nesodden nasproti mesta, leži južno. V drugih smereh Oslo obrožajo zeleni hribi in gore. Na območju mesta je 40 otokov. Največji je Malmøya (0,56 km²). V Oslofjordu je otokov še več.
Oslo ima 343 jezer. Največje med njimi je Maridalsvannet (3,91 km²), ki je tudi glavni vir pitne vode za večino zahodnega dela Osla in še posebej za mestni področji Vestre Aker in Nordre Aker.
Najvišja točka je Kirkeberget, na višini 629 m.
Čeprav je število prebivalcev Osla v primeri z drugimi evropskimi mesti majhno, se Oslo razteza na nenavadno veliki kopenski površini. Mesto je obkroženo s številnimi parki in odprtimi področji, kar mu daje svežino in zelen izgled.
[uredi] Zgodovina
Po skandinavskih sagah je Oslo okoli leta 1048 ustanovil kralj Harald Hårdråde. Nedavne arheološke raziskave so odkrile krščanske grobove pred letom 1000, kar kaže na še zgodnejšo naselbino. Izvor imena je še vedno nejasen. Mesto je prestolnica že od vladavine Håkona V. Magnussona (1299-1319), ki je bil prvi kralj stalno nastanjen v mestu. Začel je tudi graditi grad Akershus. Stoletje kasneje je bila Norveška šibkejši člen v zvezi z Dansko, tako da je bila vloga Osla zmanjšana na pokrajinsko administrativno središče. Kralji so živeli v Københavnu.
Oslo je leta 1624 uničil požar. Kristijan IV. ga je ponovno zgradil okoli gradu Akershus. Poimenoval ga je Christiania, kasneje, leta 1878 je mesto dobilo ime Kristiania. Izvirno ime Oslo so mestu vrnili leta 1924. Ko so zvezo z Dansko leta 1814 ukinili, je Oslo spet postalo prava prestolnica. V 19. stoletju so zgradili veliko pomembnih stavb, med njimi: kraljevo palačo (1825-1848), parlament (1861-1866), Univerzo, narodno gledališče in borzo. V tem času je v Oslu živelo mnogo znanih umetnikov: Henrik Johan Ibsen, Edvard Munch, Knut Hamsun in Sigrid Undset.
Znamenitost mesta je tudi Vigelandov park skulptur, imenovan po kiparju Gustavu Vigelandu, ki je razstavil v njem okrog 192 modernih upodobitev človeka, kipov v naravni velikosti.
Okoli leta 1870 je norveški pisatelj in nobelovec Bjørnstjerne Martinus Bjørnson mesto imenoval mesto tigrov (Tigerstaden). To ime je skozi čas postalo skoraj uradno. Pri praznovanju tisočletnice ustanovitve mesta leta 2000 so ga proslavili z vrsto kipov tigrov okoli mestne hiše. Neprijetno sliko mesta je leta 1890 prikazal Knut Hamsun v svojem romanu Glad (Sult). Po njegovi predlogi so leta 1966 posneli film.
[uredi] Glej tudi
- seznam mest na Norveškem
[uredi] Zunanje povezave
|
|
|---|
| Število prebivalcev glede na podake Statističnega urada Norveške [1] iz leta 2007 |
|
1. Oslo (839,400) · 2. Bergen (220,400) · 3. Stavanger/Sandnes (181,300) · 4. Trondheim (152,800) · 5. Fredrikstad/Sarpsborg (99,200) · 6. Drammen (93,000) · 7. Skien/Porsgrunn (85,800) · 8. Kristiansand (77,600) · 9. Tromsø (53,600) · 10. Tønsberg (46,100) · 11. Ålesund (45,300) · 12. Haugesund (41,200) · 13. Moss (40,200) · 14. Sandefjord (40,200) · 15. Bodø (35,600) · 16. Arendal (31,400) · 17. Hamar (29,500) · 18. Larvik (23,400) · 19. Halden (22,300) · 20. Lillehammer (19,600) · 21. Harstad (19,600) · 22. Molde (18,600) · 23. Kongsberg (18,100) · 24. Gjøvik (18,000) · 25. Horten (17,900) · 26. Mo i Rana (17,800) · 27. Askøy (17,800) · 28. Kristiansund (16,800) · 29. Narvik (13,900) · 30. Hønefoss (13,900) |
|
|
|
|---|---|
|
Akershus · Aust-Agder · Buskerud · Finnmark · Hedmark · Hordaland · Møre og Romsdal · Nordland · Nord-Trøndelag · Oppland · Oslo · Østfold · Rogaland · Sogn og Fjordane · Sør-Trøndelag · Telemark · Troms · Vest-Agder · Vestfold |
 |
| Prizorišča Zimskih olimpijskih iger |
|---|
|
1924 - Chamonix | 1928 - St. Moritz | 1932 - Lake Placid | 1936 - Garmisch-Partenkirchen | 1940 & 1944 - odpadle zaradi druge svetovne vojne | 1948 - St. Moritz | 1952 - Oslo | 1956 - Cortina d'Ampezzo | 1960 - Squaw Valley | 1964 - Innsbruck | 1968 - Grenoble | 1972 - Sapporo | 1976 - Innsbruck | 1980 - Lake Placid | 1984 - Sarajevo | 1988 - Calgary | 1992 - Albertville | 1994 - Lillehammer | 1998 - Nagano | 2002 - Salt Lake City | 2006 - Torino |
