Virusi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Virusi | ||
|---|---|---|
 Virus herpesa simpleksa 1 (HSV-1)
|
||
| Razvrstitev virusov | ||
|
||
| Skupine | ||
|
I: dsDNA-virusi |
Vírus v biologiji predstavlja zelo majhen delec, ki povzroča nalezljive bolezni in se razmnožuje le v živih celicah, ki jih okuži, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Izraz »virus« je praviloma rezerviran za tvorbe, ki okužijo evkarionte (mednje sodijo vsi večcelični organizmi in številni enocelični organizmi z izoblikovanim celičnim jedrom), medtem ko se za tiste, ki okužijo prokarionte (bakterije in sorodni organizmi brez izoblikovanega celičnega jedra) uporablja izraz bakteriofag. Virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK), okrog katere je zaščitni ovoj iz beljakovin ali mešanice beljakovin in lipidov.
Vsebina |
[uredi] Izvor virusov
Najverjetnejša domneva je, da so virusi z beljakovinskim ovojem, obdani osamosvojeni koščki dednega materiala bakterij, rastlin in živali.
[uredi] Vrste virusov
- bakterijski virusi (bakteriofagi)
- rastlinski virusi (fitofagi)
- živalski virusi (zoofagi)
[uredi] Velikost virusov
Virusi so veliki 20 do 300 nm, pod ločljivostjo svetlobnega mikroskopa - vidimo jih samo z elektronskim mikroskopom.
[uredi] Delovanje virusov
- rastlinske viroze lahko povzročajo odsotnost klorofila, kodranje in zvijanje listov ter razvoj šišk.
- živalske viroze: ošpice, vodene koze, herpes (mehurčki na ustnici, ki se pojavijo ob padcu odpornosti), pasovec, steklina (prenašajo večinoma divje živali, nevarna tudi za človeka), hepatitis (napada jetra), meningitis (vnetje možganskih ovojnic, prenašalci so klopi), gripa, AIDS, bradavice, nekatera rakasta obolenja.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
