Bakterije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Bakterije | ||
|---|---|---|
 25.000-krat povečane celice vrste Escherichia coli
|
||
| Znanstvena klasifikacija | ||
|
||
| Debla | ||
|
Actinobacteria |
Baktêrije (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih in večinoma mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti. Celična struktura bakterije je natančneje opisana v članku o prokariontih, saj so bakterije prokarionti, za razliko od organizmov s kompleksnejšimi celicami, imenovanimi evkarionti. Izraz »bakterija« se včasih uporablja za vse prokarionte, drugič pa le za »evbakterije« (Eubacteria).
Bakterije sistematsko v uvrščamo v kraljestvo cepljivk/prokariotov (Monera/procariota), ki ga delimo na tri skupine:
- Arheje lat. archaea: najprimitivnejše predstavnice, cel. membrana ni dvoslojna, prilagojene na življenje v ekstremnih pogojih (npr. Termophylus aquaticus.
- Evbakterije lat. eubacteria : najštevilčnejše predstavnice kraljestva cepljivk, največkrat povzročiteljice bakterioz (npr. Escherichia coli).
- Modrozelene bakterije lat. cianobacteria: skupina v celoti vezana na vodne ekosisteme, fotoavtotrofne (Klorofil A), zaradi česa so vez med cepljivkami in rastlinami. To potrjuje tudi endosimbiontska hipoteza: neka vrsta cianobakterije vstopi v večjo celico v endocitotskem veziklu. Strukturo imenujemo kloroplast. (npr. Rivularia sp.)
Bakterij je med vsemi organizmi največ. Najdemo jih tako v zemlji, v vodi ter v simbiozi z drugimi organizmi. Številni patogeni so bakterije. Večina med njimi je zelo majhnih in merijo v dolžino 0,5–5 μm; obstajajo pa tudi orjaške bakterije, kot sta Thiomargarita namibiensis in Epulopiscium fishelsoni, ki zraseta v dolžino do 0,5 mm. Praviloma imajo celično steno, tako kot rastline in glive, vendar pa z zelo različno sestavo peptidoglikanov. Številne se premikajo z bičkom, ki pa se po strukturi razlikuje od bičkov drugih skupin.
Bakterije so povsod: v zemlji, vodi in zraku. Lahko povzročijo resne bolezni, npr. pljučnico, tetanus in sifilis. Na srečo so antibiotiki učinkovita zdravila zoper večino bakterij; najbolj znana in razširjena skupina antibiotikov, penicilini, deluje tako, da onemogoča formiranje celične stene bakterije. Za obrambo pred nekaterimi bakterijskimi okužbami so razen antibiotikov na voljo tudi cepiva. Rezultat cepljenja je nastanek protiteles, ki preprečijo naselitev bakterij ali onemogočajo delovanje bakterijskih toksinov.
[uredi] Kako bakterije okvarijo tkivo
Nekatere bakterije se prilepijo na tkivne celice in prodrejo vanje, npr. Shigella, ki povzroča drisko. Druge ustvarjajo strupe, imenovane toksini. Nekateri toksini so zelo nevarni: 3 kg toksina botulina bi ubilo vse človeštvo.
