Tuberkuloza
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tuberkulóza (ali jétika; kratica TBC) je okužba z bakterijo Mycobacterium tuberculosis, ki najpogosteje napade pljuča (pulmonarna tuberkuloza), lahko pa napade tudi centralni živčni sistem (meningitis), limfatični sistem, obtočila (miliarna tuberkuloza), urogenitalni sistem, kosti in sklepe.
Tuberkuloza je najpogostejša večja nalezljiva bolezen danes. Z njo sta okuženi približno dve milijardi ljudi ali tretjina vsega svetovnega prebivalstva. Z njo se vsako leto na novo okuži približno devet milijonov ljudi, obenem pa vsako leto umreta za posledicami tuberkuloze dva milijona ljudi, predvsem v državah v razvoju.
Med okuženimi jih ima velika večina (90 odstotkov) asimptomatično latentno okužbo s tuberkulozo. Okoli 10 odstotkov možnosti je, da latentna oblika bolezni v času življenja pacienta napreduje v aktivno obliko, pri kateri je, če ni zdravljena, smrtnost 50-odstotna. Tuberkuloza je med tremi najsmrtonosnejšimi nalezljivimi boleznimi na svetu; pred njo je na prvem mestu AIDS, za posledicami katerega letno umre okoli 3 milijone ljudi, tuberkulozi na drugem mestu pa sledi na tretjem mestu malarija z enim milijonom žrtev letno.
Zanemarjanje nadzora nad širjenjem tuberkuloze, HIV/AIDS in preseljevanje ljudi v mesta v deželah v razvoju so dejavniki, ki so vplivali na vnovičen porast pojavnosti tuberkuloze. Pojavljajo se tudi sevi bakterije tuberkuloze, odporni na več zdravil (MDR-TB, angleško multi-drug resistant tuberculosis). Svetovna zdravstvena organizacije je leta 1993 razglasila boj proti tuberkulozi za svetovno zdravstveno prioriteto.
[uredi] Glej tudi
