Mežica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Mežica | |
|---|---|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 480.7 m |
| Število prebivalcev: | 3487 |
| Vrsta: | mesto |
| Poštna št./pošta: | 2392 Mežica |
| Občina: | Mežica |
| Pokrajina: | Koroška |
| Statistična regija: | Koroška regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Mežica, ki je urbanizirano naselje, od leta 1983 tudi mesto, je imensko in zemljepisno središče Mežiške doline. Leži v severnem predelu Slovenije, na Koroškem, ob meji z Avstrijo, ter ob sotočju reke Meže s potokom Šumcem.
Vsebina |
[uredi] Lega
Prvotno naselje se je oblikovalo na suhih terasah prav tukaj ob tem potoku in ob cesti čez prelaz Reht v Podjuno. Na kraj ponosno z viška gleda gorovje Pece, kraljestvo kralja Matjaža, ki je visoko kar 2126 m. Današnje naselje je na široko razprto in sega vse od Senčne vasi na začetku Mežice, ter vse do Polene, ki se potem že počasi nadaljuje proti Črni na Koroškem. Poleg sodijo še obširna pobočja vrhov, ki obkrožajo in sodijo pod Mežico.
[uredi] Rudarstvo
Čeprav je Mežica že dolgo središče rudarske dejavnosti, tega v podobi kraja na prvi pogled ni mogoče ugotoviti. Njen osrednji del z zelenicami, obdajajočimi travniki in gozdovi, ustvarja prej videz mirnega stanovanjskega naselja in manjšega alpskega turističnega središča. Pa vendar je Mežica znana po rudniku, ki je danes le še muzej v katerem se tare spominov trdega dela naših pradedov. V Peci so menda svinčevo rudo zasledili že Rimljani. Nakar je rudarstvo usahnilo skoraj za 200 let. Najverjetneje zaradi turških vpadov in drugih nadlog, ki so takrat pestile to deželo. Leta 1809, ko so bile ustanovljene Napoleonove Ilirske province, kamor je spadal tudi beljaški okraj-danes avstijska koroška, so mežiški rudniki znova oživeli. Z leti so se stvari spreminjale in izboljševale. Odprtje in obratovanje topilnice in izbiralnice rude na Poleni v Mežici je prineslo obilo prihodkov in s tem tudi preoblikovanje le te v hidroelektrarno. Ljudje so prihajali od povsod in si pridobivali zaposlitve. Skratka delo je bilo tisto, ki je številne družine pripeljalo v prav to deželo in tako se je Mežica in okolica razvijala naprej. Danes je rudnik svinca in cinka v Mežici zaprt, toda obratuje kot muzej v katerem si vsakdo lahko ogleda delo in način življenja takrat živečih rudarjev.
[uredi] Izvor imena Mežica
Zanimive so tudi zgodbe od kod izvira krajevno ime Mežica. O tem so pisali mnogi. Eden iz med teh je bil tudi Ivan Travnekar, ki je povedal takole: ime je nastalo iz besede muša - moša, ki pomeni zajezitev ali grablje na reki za prestrezanje plavljenega lesa. Nato naj bi iz moše nastalo mošca in tako iz tega potem Možica - Mežica.
[uredi] Turizem
Turizem v Mežici se je razvijal neverjetno hitro in napredno. Gorovje Pece je že od nekdaj imelo poseben sloves po Kralju Matjažu in lepotah planine. Zato so leta 1928 na Peci tudi zgradili prvo planinsko kočo Dom na Peci. Leta 1934 pa so v Mežici zgradili letno kopališče, katero je bilo zelo obiskano tudi z gosti iz Hrvaške in Vojvodine. Nato so mežiški smučarji leta 1948/1949 zgradili celo smučarsko vlečnico, ki je bila tedaj poleg kranjskogorske edina v državi. Nakar pa je na podlagi močnega turizma bila leta 1967 v Mežici zgrajena še smučarska sedežnica Štalekar in hotel Peca. Tako se je torej turizem močno razvijal vse do dne, ko je začelo vse počasi ugašati. Danes turizem v Mežici ne blesti več, pač pa nazaduje.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
|
|
|---|
| Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri |
|
|
