Ljutomer
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: newikificirano. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
| Ljutomer | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 175.1 m |
| Število prebivalcev: | 3413 |
| Poštna št./pošta: | 9240 Ljutomer |
| Občina: | Ljutomer |
| Pokrajina: | Štajerska (pokrajina) |
| Statistična regija: | Pomurska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Ljutomer je naselje v Prlekiji v vzhodnem delu Slovenije. Je središče Prlekije in je že skozi stoletja najbolj razvito mesto v regiji. Mesto je najbolj poznano po prvem slovenskem taboru 1.8.1868 in kasaškem športu, ki je že stoletna tradicija.
Vsebina |
[uredi] Lega in geografija
Mesto se nahaja v osrčju Prlekije (skrajni rob Štajerske) in meji na Prekmurje in Hrvaško. Skozi mesto teče reka Ščavnica, ki se pri Razkrižju izliva v reko Muro. Območje obsega del Panonske kotline, ki je s svojimi kvartarnimi naplavinami in sedimenti pripomogla k razoju regije in celotnega območja. Geografsko je območje povezano z Madžarsko in celotno Transdanubijo. Zaradi podobnih kamnin so se razvile tudi podobne panoge. Ob robu Prlekije (ljutomera) se nahaja hribovito območje iz terciarnih laporjev in gline, ki je pomembno vinorodno območje Slovenije. (Jeruzalem) Pomembno je na razvoj mesta vplivala regulacija Ščavnice in izgradnja Gajševskega jezera, ki je preprečilo številne poplave iz preteklosti. Mesto se nahaja na regionalni cesti Gornja Radgona - Radenci - Ljutomer - Ormož in Ljutomer - Lendava, ter je tako pomembno cestno središče. Prebivalci se okvarjajo s sekundarnimi panogami, ampak v novejšem času prednjačijo terciarne (storitve, turizem) V mesto je nekaj podjetij: Krka, Murales, Mura in številne druge. Mesto je ima tudi eno najuspešnejših gimnazij v Sloveniji - Gimnazijo Franca Miklošiča, ki privablja številne dijake iz širšega območja.
[uredi] Zgodovina
Zgodovina tega območja se začenja s halstaško kulturo (Hallstadt), ki je bila razširjena na tem območju (vse do Eisenstadta) Mesto je že skozi stoletja imelo pomembno geografsko lego (na stičišču pomembnih prometnih poti) V času rimskega imperija je tukaj blizu potekala pomembna trgovinska pot med Obudo (sedaj del Budimpešte)in Italijo (Poetovio, Aquillea, Atrans) in med Petrijancem (Hrvaška) in Flavio - Solvo (Leibnitz-Styria). Večinoma so trgovali s soljo, vinom in začimbami, ki so jih prodajali v provinci Panonnii (superior in inferior) Po padcu Obude in s tem tudi Pannonie se je meja Rima pomaknila na to območje. Okrožje Ljutomera je pristalo pod naslednjo novo tvorbo Spodnjo Panonio. (središče pri Kesthelyu - Zala) To je bil tudi čas preseljevanja ljudstev. Zlasti je vplivala preselitev Langobardov v Benečijo (568) ki je omogočila prihod Avarov in Slovanov na območje Prlekije. Tako je tukaj imela vpliv Samova plemenska zveza, ki je segala vse do Wiener Neustadta. Ampak po padcu Karantanije pod Karla Velikega se je celotno območje pridružilo državi Karolingov, ki so tukaj ostali do prihoda Madžarov(Ogrov) v Panonsko kotlino (889 - Arpad). Po delitvi imperija na tri dele (Verdunska pogodba 843) je Prlekija prešla pod vpliv Salzburga in Regensburga. Vpadi Madžarov so upostošili celotno regijo a hkrati asimilirali celotno območje. Vpliv Ogrske države je bil neomajan - zlasti v sosednjem Prekmurju. Obdobje Avstro - Ogrske je dalo nov razvoj regiji in zlasti številni veljaki so odhajali na študij na Dunaj (Fran Miklošič). Tudi izgradnja železnice Dunaj - Trst je dala nov zagon regiji. Ob koncu 19. stoletja je območje bilo prvo prizorišče slovenskega tabora - gibanja mladoslovencev in sicer leta 1868. Po Aussgleichu in koncu prve svetovne vojne pa je območje bilo mejna regija Države Slovencev, Hrvatov in Srbov oz. Države SHS (1.december 1918)Obdobje med obema vojnama je terjalo številno odseljevanje iz regije (predvsem Nemčija) in tudi industrializacijo, ki je odpra številne obrate v mestu. Tako je Ljutomer sedaj najpomembnejšo mesto Prlekije in s svojimi 4500 prebivalci predstavlja pomembno središče okoliša.
[uredi] Turizem
Ljutomer je blizu turističnih središč (Banovci, Moravci, Radenci, Jeruzalem) in je tako pomembno središče regije. V mestu se nahaja hotel Jeruzalem (glavni trg). Hkrati je mesto dobilo novo podobo z obnovo Glavnega trga (2008) in je vredno ogleda.Kot središče Prlekije v mestu delujejo tudi Prleško turistično društvo, Središče prleških študentov (vsako leto prijejajo zobl žure) in kasaški klub Ljutomer.
V mestu se nahaja tudi mestni muzej, ki skriva bogato zbirko iz taborskega gibanja in obdobja NOB na tem območju. V mestni hiši je tudi občinska knjižnica in blagovnica.
[uredi] Viri
- http://www2.arnes.si/~gmsgfm3s/
- http://www.ljutomer.si/
- http://www.jeruzalem.si/
- http://www.bit.si/ldvn/pan_ljutomer.htm
|
|
|---|
| Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri |
|
|
