Bovec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Bovec | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 453.5 m |
| Število prebivalcev: | 1612 |
| Poštna št./pošta: | 5230 Bovec |
| Občina: | Bovec |
| Pokrajina: | Primorska |
| Statistična regija: | Goriška regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Bovec je mesto in središče občine Bovec. Leži pod južnim pobočjem Rombona, na najvišji soški terasi, ob severnem robu Bovške kotline. Poleg Rombona kotlino obdajajo še na jugu Polovnik, na vzhodu Javoršček, na severovzhodu pa Svinjak in visokogorsko kraško Kaninsko pogorje.
Med Javorščkom in Svinjakom v kotlino priteče reka Soča, med Svinjakom in Rombonom pa reka Koritnica. Južno od Bovca teče obdobni potok Gereš, zahodno pa Globoki potok. Oba se izlivata v potok Gljun, desni pritok Soče.
Grič Rabelnik je bil poseljen že v halštatski dobi. Kasneje je tod vodila rimska cesta v Norik. Naselje se prvič omenja leta 1174, ko je grad v Klužah postal strateško pomembnejši od Rabelnika. Bovec je mesto od leta 1951, sestavljajo ga Dvor, Mala vas, Plac, apartmajsko naselje Kaninska vas ter zaselki Ravna, Ravni Laz, Vodenca, Za Šijo in Zavrzelno. Zidane stavbe bovškega tipa so nove, ker je del naselja leta 1903 uničil požar, med boji v 1. svetovni vojni pa je bilo skoraj v celoti porušeno. Kljub temu je tudi po obnovi ohranilo prvotno podobo. Ob glavni ulici so dvonadstropne hiše mestnega videza. Veliko ljudi je zaposlenih v turizmu, čeprav je industrija še vedno glavni vir zaslužka. Tu so lesna, kovinska in tekstilna tovarna. V mestu je več hotelov in gostišč. Turistično ponudbo dopolnjujejo športno letališče, ki leži okoli 800 m južno od mesta, kamp in leta 1973 zgrajena krožna kabinska žičnica, smučišča Kanin.
Ob vhodu v dolino Bavšico je dobro ohranjena trdnjava Kluže, ki je bila zelo pomembna med napoleonskimi vojnami. Ob križišču cest proti Predelu in Vršiču je avstrijsko vojaško pokopališče.
V Bovcu se je rodil pravnik Stojan Pretnar.
[uredi] Sakralna dediščina
V središču naselja stoji prvotno gotska, kasneje v neoromanskem slogu prezidana župnijska cerkev sv. Urha do katere vodi monumentalno stopnišče.
Zraven kampa se nahaja gotska cerkev device Marije v Polju iz 16. stoletja. V prvi svetovni vojni je bila cerkev močno poškodovana. Po vojni je bila njena zunanja podoba delno spremenjena, v notranjosti so se ohranile le freske na levi strani slavoloka.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
|
|
|---|
| Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri |
|
|
