Cerknica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Cerknica | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 558.8 m |
| Število prebivalcev: | 3532 |
| Poštna št./pošta: | 1380 Cerknica |
| Občina: | Cerknica |
| Pokrajina: | Notranjska |
| Statistična regija: | Notranjsko - kraška regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Cerknica je mesto in središče istoimenske občine. Leži na severnem robu Cerkniškega polja, ob ustju doline reke Cerkniščice, pod Gradiščem (858 m), ki je zahodni pomol Slivnice (1114 m).
Staro mestno jedro Tabor je vrh nizke vzpetine. Novejši del naselja se širi ob njegovem vznožju po prodnem vršaju Cerkniščice na osamelec Sinjo gorico ter na Peščenk pod Gradiščem.
Na kraškem polju prevladujejo občasno poplavljeni travniki, njive so le na vršaju Cerkniščice. Pod cesto proti Martinjaku so na robu polja veliki dvojni kozolci. Južno od Cerknice je na dnu kraškega polja presihajoče Cerkniško jezero. Njegova gladina niha med 546 in 552 m nadmorske višine. Jezero je s 26 km² površine največje v Sloveniji.
V Cerknici je izhodišče poti na Slivnico, pod vrhom je oskrbovana planinska koča. Pašniki na Slivnici se zaradi postopnega pogozdovanja in zaraščanja močno krčijo. Slivnica je po ljudski pripovedki domovanje čarovnic, sicer pa razgledna točka na Cerkinško polje in okoliške kraške planote. Tik pod vrhom je Coprniška jama, iz katere se pozimi dviga topel vlažen zrak. Vlaga se kondenzira v meglo, kar je pripomoglo k nastanku legende o tem, da v jami bivajo coprnice. Junija tod cveti kranjska lilija.
Vsako leto v Cerknici v pustnem času prirejajo tradicionalen pustni karneval.
V Cerknici so se rodili skladatelj Fran Gerbič, psihiater Alfred Šerko , slikar Marko Šuštaršič in pesnik Jože Udovič.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Prazgodovinska poselitev je bila dokumentirana na območju Slivnice. Na Gradišču (858 m) so bili odkriti ostanki suhega zidu. Najdbe kovancev dokazujejo obstoj naselbine tudi v rimski dobi. Železnodobne najdbe so bile izkopane pri župnijski cerkvi. V antiki se je prebivalstvo naselilo v ravninskem delu ob cesti Emona-Tarsatica. V bližini pokopališča so bile odkrite rimske najdbe iz 1. in 2. stoletja.
Večje rimsko gradišče je bilo na vzpetini Sinja gorica. Arheološka izkopavanja so pokazala obstoj večjega števila žganih grobov, ki so bili obloženi z opeko ali kamnitimi ploščami. Med grobnimi pridatki prevladujejo keramični in stekleni izdelki. Med kovinskimi predmeti je bilo največ železnih ukrivljenih nožev z koščenimi ročaji. Grobovi so iz 1. in 2. stoletja. Antična naselbina se lahko lokalizira ob župnjiski cerkvi. Ob cerkvi so odkrili tudi slovanske grobove iz 10. in 11. stoletja in ostanke objekta, ki naj bi predstavljal sakralno stavbo iz 9. stoletja. Čeprav se cerkev prvič omenja leta 1265, je nastanek pražupnije moč postaviti v čas po letu 1040, ko je območje spadalo k oglejskemu patriarhu. Leta 1296 je bila Cerknica ena od treh oglejskih župnij »na Krasu«. Leta 1395 jo je oglejski patriarh podelil kartuzijanskemu samostanu v Bistri, pozneje pa je bila last rodbine Haasberg s Planine.
V srednjem veku je bila pomembna obrt in trgovina s soljo. Tovorili so jo iz primorja po tovorni poti prek Loža ter Menešije proti Ljubljani.
V 18. stoletju zgrajena cesta Vrhnika-Postojna in leta 1857 železniška proga Ljubljana-Trst sta Cerknico obšle. Poleg kmetijstva so bili obsežni gozdovi v zaledju ter vodna energija Cerkniščice osnova za žagarstvo in lesno trgovino. Na tej osnovi je po drugi svetovni vojni nastala tovarna pohištva Brest. Ta je pozneje razpadla na več manjših podjetji, ki so nameščena v industrijski coni v Podskrajniku, zahodno od naselja.
V mestu je ohranjenih nekaj klasicističnih in secesijskih stavb. Na levem obrambnem stolpu je vzidana spominska plošča pesniku in pripovedniku Jožetu Udoviču. Na severni strani taborskega obzidja je s spominsko ploščo obeležena rojstna hiša skladatelja in pevca Frana Gerbiča. Ob glavni cesti je bil leta 1952 postavljen spomenik padlim borcem v 2. svetovni vojni.
Zahodno od kraja so vidne ruševine gradu Loško. Prvotno je bil last plemiške družine Palmburg, nekaj časa so ga imeli Auerspergi, od sredine 17. stoletja je bil last kartuzijanskega samostana v Bistri, po njegovi ukinitvi pa ga je na dražbi kupila družina Gale.
[uredi] Prebivalstvo
Etnična sestava 1991:
- Slovenci: 3042 (88,3%)
- Hrvati: 122 (3,5%)
- Muslimani: 57 (1,7%)
- Srbi: 54 (1,6%)
- Jugoslovani: 10
- Makedonci: 6
- Albanci: 5
- Črnogorci: 1
- Ostali: 4
- Neznano: 61 (1,8%)
- Neopredeljeni: 66 (1,9%)
- Regionalno opredeljeni: 17
[uredi] Sakralna dediščina
Župnijska cerkev Marijinega rojstva na Taboru je nastala v dveh gradbenih fazah. Graditi so jo zaželi okoli leta 1480 (prezbiterij, zakristija, ladijska lupina in zvonik), dokončali v letih 1513-1520, ko so obokali ladjo. Gre za poznogotsko triladijsko dvoransko cerkev, ki se na podlagi stavbenega tipa uvrša v krog kranjsko-škofjeloške arhitekture. Notranjščina prezbiterija je obokana zvezdasto-rombasto, obok ladje pa prekrivajo osemrogeljne zvezde. Poudarek obokanja je na osrednji zvezdi. V 17. in 18. stoletju je bila cerkev barokarizirana in dopolnjena s stransko kapelo. Na južni ladijski steni je napisna plošča, ki sporoča, da so staro cerkev leta 1472 požgali Turki. Glavni portal je iz leta 1825. Visoka šilasta okna s kogovičjem so iz časa regotizacije v 19. stoletju. Oprema v cerkvi je neogotska iz druge polovice 19. stoletja. Glavni oltar iz leta 1863 je izdelan v poznobaročnem slogu. Oltarna slika je delo L. Perka. Orgle na koru so največji ohranjeni inštrument ljubljanskega orglarja J.G.Kunata iz leta 1820. Okoli cerkve se je ob koncu 15. in v 16. stoletju izoblikoval eden največjih protiturških taborov na Slovenskem. Od petih obrambnih stolpov sta ohranjena dva.
V času kuge so mrliče pokopavali na Kamni gorici, kjer je bila v ta namen leta 1476 zgrajena podružnična cerkev svetega Roka. Cerkev so zaradi zaporednih epidemij kuge povečali v drugi polovici 17. stoletja. V glavnem oltarju je ohranjena slika sv. Boštjana in Roka z Materjo božjo, ki je signirano in datirano delo baročnega slikarja A.Cebeja iz leta 1763.
Podružnica svetega Janeza Krstnika, ki stoji na pokopališču, je arhitekturno posebna varianta zapoznele gotike, kjer se prepletajo severni in južni stilni vplivi. Na portalu v zvonici je vklesana letnica 1642.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
