Železna doba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prazgodovina
Holo- cen	Zgodovina
	Latenska doba		Proto- zgodovina
	Halštatska doba
	Železna doba
	Pozni
	Srednji
	Zgodnji
	Bronasta doba
	Neolitik	Bakrena doba
		Pozni	Pred- zgodovina
		Srednji
		Zgodnji
	Mezolitik Epipaleo- litik	Pozni
		Srednji
		Zgodnji
Pleis- tocen	Paleolitik	Pozni
		Srednji
		Zgodnji
	Kamena doba

Železna doba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodje.

Je zadnja doba triperiodnega sistema kovinskih dob, ki razdeljuje prazgodovinske družbe glede na uporabo različnih rudnih bogastev. Nekatere družbe so postopoma napredovale do železne dobre preko bakrene in bronaste dobe, medtem ko so nekatere napredovale neposredno iz kamene dobe. Opredelitev železne dobe se razlikuje od posamezne regij ter držav.

Na prostoru današnje Slovenije zajema železna doba 1. tisočletje pr.n.št. Čas od 1000 pr.n.št. do 300 pr.n.št. imenujemo starejša železna doba, čas od 300 pr.n.št. do rimske zasedbe naših krajev proti koncu 1. stoletja pr.n.št. pa mlajša železna doba ali latenska doba. Najzgodnejši železni predmeti se pojavijo že v kontekstih predhodne pozne bronaste dobe. Predvsem na grobiščih zahodne Slovenije (notranjska in svetolucijska skupina starejše železne dobe - Škocjan, Tolmin...) se že v 10. stoletju pr.n.št. kot pridatek pojavijo železni predmeti, ki nakazujejo kulturne kontakte z mediteranskimi kulturami Apeninskega polotoka in Egeje. V osrednji in vzhodni Sloveniji se v teku 9.stoletja pr.n.št. kot pridatek v grobovih pojavijo nakitni predmeti iz železa (predvsem sponke za oblačila - fibule), ki nakazujejo drugačne kulturne povezave, z Balkanom in Panonijo namreč.

V Amerikah in Avstraloaziji ni bilo železne dobe, saj so metalurgijo spoznali šele s prihodom evropejskih kolonizatorjev.