Zgodovina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zgodovína ali redko histórija je znanost, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je interdisciplinarna in humanistična družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost.
Vsebina |
[uredi] Naloge zgodovine
Naloge zgodovine so:
- ohranja vire iz preteklosti,
- skuša posredovati vedenje iz preteklosti (s pomočjo historične metode ugotavlja iz pričevanj preteklosti politične, družbene, gospodarske dogodke, način življenja, …)
[uredi] Reki o zgodovini
»Historia vitae magistra est.« (Zgodovina je učiteljica življenja) - stari Rimljani
[uredi] Navedki o zgodovini
»Ta poročila sem zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je zgodilo po svetu, zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, občudovanja vredne storitve...«
- Herodot, 5. stoletje pr. n. št.
»Zgodovino pišejo najprej zmagovalci, potem poraženci in na koncu nepristranski sodniki.«
- Mirko Javornik, Pripisek dnevom
»Izvor sedanjih stvari se nahaja v preteklih stvareh, stvar pa se nikakor ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih.«
- Gottfried Wilhelm Leibniz, 17./18. stoletje
»Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen.«
- Luka Evangelist, 1. stoletje
»Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo.«
- George Santayana, 20. stoletje
»Poslušalcu bo ta zgodovina, ki ne pripoveduje nič pravljičnega, morda manj všeč.«
- Tukidid, 5. stoletje pr. n. št.
»Skoraj prav nič tega, kar nam pripoveduje svetovna zgodovina, se skoraj prav nikoli ni dogodilo.«
- Milan Vidmar (v avtobiografiji)
»Zgodovina je pohlevna jezdna žival, ki jo izmenoma jezdita logika in strast.«
- Tone Svetina, Ljubezen - trojanski konj, 1988)
»Vsa zgodovina je en sam pekel, ni resnice in ni zablode in nimaš se kam obrniti, pa tudi nikamor ne moreš iti.«
- Aleksander Solženicin, En dan Ivana Denisoviča
[uredi] Pomožne zgodovinske vede
- Arhivistika
- Diplomatika
- Epigrafika
- Heraldika
- Kronologija
- Numizmatika
- Paleografija
- Paleontologija
- Sfragistika
- Toponomastika
- Egiptologija
[uredi] Zgodovinska obdobja
- Glej članek Periodizacija zgodovine
- Prazgodovina ali praskupnost (do 3500 pr.n.št.)
- Stari vek ali antika (od 3500pr.n.št. do 476 n.št.)
- Srednji vek (od 476 n.št. do 1492 n.št.)
- Novi vek (od 1492 n.št. do 1918 n.št.)
- Novejša zgodovina (od 1918 n.št.)
[uredi] Muza zgodovine
Muza zgodovine je bila Klio, ena izmed devetih muz grškega boga pesništva Apolona.
[uredi] Glej tudi
Slovarske definicije v Wikislovarju
Učbeniki v Wikiknjigah
Navedki v Wikinavedku
Izvorna besedila v Wikiviru
Slike, zvok in animacije v Zbirki