Prezbiterij
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prezbitêrij je osrednji (običajno nekoliko dvignjen) prostor v cerkvi, kjer duhovnik opravlja bogoslužje. Beseda prezbiterij izvira iz grške besede πρεσβύτερος [presbyteros], ki pomeni duhovnik (originalno starejši, starešina).
V prezbiteriju je ponavadi glavni oltar in tabernakelj. Drugi vatikanski koncil je določil, da mora biti v prezbiteriju tudi ambon (pult za branje Božje besede) in oltarna miza, pri kateri duhovnik daruje sveto daritev tako, da je obrnjen proti poslušalcem. Koncil je določil tudi, da je treba odstraniti ograjo, ki je prej ločevala prezbiterij od prostora za laike. V prezbiteriju je običajno tudi velikonočna sveča.
V stolnih cerkvah stoji v prezbiteriju tudi škofovski stol ali kátedra.
Prezbiterij ponekod imenujejo tudi kor (ker je namenjen zboru duhovnikov), bolj običajno pa beseda kor pomeni prostor za pevce - glej članek kor (cerkev).
Beseda prezbiterij lahko pomeni tudi skupnost duhovnikov.
