Radovljica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Radovljica | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 491.2 m |
| Število prebivalcev: | 5937 |
| Vrsta: | mesto |
| Poštna št./pošta: | 4240 Radovljica |
| Občina: | Radovljica |
| Statistična regija: | Gorenjska |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Radovljica je upravno, izobraževalno, kulturno in poslovno središče istoimenske občine.
Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park.
Obnovljen je mestni trg na katerem potekajo kulturne prireditve in festivali skozi vse leto.
Vsebina |
[uredi] Kulturne in zgodovinske znamenitosti v mestu
- Edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika
- Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju.
- Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro)
- Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp.
- Osrednji mestni trg, ki ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture.
- Rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj.
- Vidičeva hiša iz leta 1634.
- Lectarjeva hiša v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca.
- Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta.
- Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.
- Župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju.
- Malijeva hiša, v kateri je od 18. stoletja dalje obratovala strojarska delavnica. Hišo krasi na stebre oprt pomol nad vhodnimi vrati. Klop med stebri pa je v preteklosti služila tudi za sramotilni steber.
- Šivčeva hiša, ki ima lepo ohranjeno notranjost v pritličju z dvoladijsko vežo, ki je prekrita z grebenastim svodom, ki se opira na stebre. Fasado na zunanji strani krasi freska iz 17. stoletja. Ohranjeno je tudi stopnišče s prvim nadstropjem kot je bilo v času nastanka sredi 16. stoletja s kuhinjo, shrambo in stanovanjskim prostorom. V stanovanjskem prostoru je danes poročna dvorana.
- Spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin.
- Srednjeveški vodnjak, ki so ga odkrila arheološka izkopavanja ob obnovi mestega jedra in nanj opozarja oznaka v tleh.
- Spodnja mestna vrata, ki vodijo proti Savi in naprej v Lipniško dolino.
- Mrakova hiša
- Novejši spomenik Antonu Tomažu Linhartu (nasproti Ekonomske gimnazije), delo akademskega kiparja Staneta Kolmana
- Čebelica secesijska stavba nekdanje Mestne hranilnice
[uredi] Muzeji v Radovljici
- Mestni muzej v Radovljici
- Galerija Šivčeva hiša v Radovljici
- Čebelarski muzej v Radovljici
[uredi] Šole
- Osnovna šola Antona Tomaža Linharta
- Osnovna šola Antona Janše
- Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica
- Srednja gostinska in turistična šola Radovljica
- Glasbena šola
- Ljudska univerza radovljica
[uredi] Ostale zgradbe v Radovljici
- Knjižnica Antona Tomaža Linharta v Šarčevi vili
- Linhartova dvorana
- Letno kopališče, ki leži na južnem pobočju Oble gorice, je nastalo po načrtih arhitekta Ivana Vurnika že pred drugo svetovno vojno.
- Kamp ob letnem kopališču
- Zdravstveni dom in lekarna
[uredi] Osebnosti povezane z Radovljico
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Po Deželi radovljiški, Turistični vodnik po občini Radovljica, 2006
[uredi] Zunanje povezave
Predloga:SloNaselja-stub
