Bled
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Bled | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 507.7 m |
| Število prebivalcev: | 5252 |
| Poštna št./pošta: | 4260 Bled |
| Občina: | Bled |
| Pokrajina: | Gorenjska |
| Statistična regija: | Gorenjska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Bled je mesto in središče občine Bled.
Bled je naselje ob Blejskem jezeru, sodi med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji Leži na nadmorski višini 504 mnm sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Mestno naselje je nastalo leta 1960 z združitvijo naselij Grad, Mlino, Rečica, Zagorica in Želeče, ki so razporejena okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad 599 mnm, Kozarca 558 mnm, Osojnica 756 mnm in Ravnica 729 mnm).
Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od pol do 1 km ima poleti prijetno ogreto vodo primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25ºC in ohrani primerno temperaturo (do 18ºC) vse do jeseni. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Ob blejskem geološkem prelomu je blizu jezera termalni vrelec (23ºC), zajet v pokritih bazenih dveh hotelov.
[uredi] Kulturna dediščina
[uredi] Zgodovina
Pred štirimi leti (2004) je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja (1858) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času Ilirskih provinc je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del Dravske banovine. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale (Arnold Rikli, dinastija Karađorđević, Tito, itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst (1906). Tega leta (1906) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak bohinjske železnice [-]. Po prvi svetovni vojni se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku), itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja terjal tudi naraščanje števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.
Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca druge svetovne vojne. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil ustanovljen leta 1960. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze kot razložena podeželska naselja. Lani je občina Bled izgubila precejšen del »ozemlja« na račun novoustanovljene občine Gorje. V nadaljevanju je poudarek le na urbanističnem razvoju centralnega naselja Bled.
[uredi] Glej tudi
|
|
|---|
| Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri |
|
|
