Bodensko jezero
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bódensko jézero (nemško Bodensee,francosko Lac de Constance) leži na Renu med Nemčijo, Švico in Avstrijo.
Bodensko jezero leži na nadmorski višini 395 mnm na tromeji ob vznožju Alp. Jezero je nastalo v tektonski udornini , ki jo je v ledeni dobi preoblikoval renski ledenik. Njegova površina meri 538,5 km², dolgo je 63,5 in široko 14 km. Največja globina je 252 m. Največji pritok v jezero je Gornji Ren, ki nato iz njega odteka kot Ren.
Jezero, ki je bogato z ribami je vodni zbiralnik pitne vode za večino južnega dela Württemberga, vovovod je speljan do Stuttgarta. Zaradi izredno mile klime v okolici dobro uspevajo sadje, hmelj, zelenjava in vinogradništvo.
Ob obali jezera so številna pristanišča ter industrijski kraji (Bregenz v Avstriji, Friedrichshafen, Meersburg v Nemčiji, Konstanz, Sankt Gallen v Švici in drugi). Zaradi naravnih lepot je vse območje Bodenskega jezera priljubljena turistična distinacija.
V srednjem veku so bili kraji ob Bodenskem jezeru pomembno nemško trgovsko in kulturno središče.
[uredi] Galerija slik
 Jezero pozimi |
 Poled na obalo |
 Pogled na jezero iz Bregenza |
 Jezero pri Reichenavu |
 Turistična barka |
 Vinograd ob Bodenskem jezeru |
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
