Ren
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Ren | |
|---|---|
 |
|
| Izvir: | Grisons, Švica |
| Države porečja: | Švica, Lihtenštajn, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska |
| Dolžina: | 1320 km |
| Nadmorska višina izvira: | Vorderrhein: pribl. 2600 m Hinterrhein: pribl. 2500 m |
| Povprečni pretok: | Basel: 1060 m³/s Strasbourg: 1080 m³/s Köln: 2090 m³/s Nizozemska meja: 2260 m³/s |
| Površina porečja: | 185.000 km² |
Rén je ena najdaljših in najpomembnejših rek v Evropi. Dolga je 1.320 kilometrov in se razteza preko ozemlja petih držav (Švica, Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Francija).
Samo ime izvira iz keltske besede Renos, kar pomeni tisto, kar teče.
Ren je skupaj z Donavo predstavljal severno mejo Rimskega imperija in od takrat je pomembna vodna pot, po kateri je potekalo trgovanje in transport dobrin. Pomembnost reke označujejo tudi številni gradovi ob strugi, ki so jih postavili lokalni veljaki in tako nadzirali ta del ozemlja (predvsem z obdavčitvijo trgovanje in transporta).
[uredi] Mesta ob Renu
- Večja
Basel, Strasbourg, Karlsruhe, Mannheim, Ludwigshafen, Wiesbaden, Mainz, Koblenz, Bonn, Köln, Düsseldorf, Neuss, Krefeld, Duisburg, Arnhem (Nederrijn), Nijmegen (Waal), Utrecht (Kromme Rijn), Rotterdam (Nieuwe Maas).
- Manjša
Konstanz, Schaffhausen, ..., Speyer, Worms, Bingen, Rüdesheim, Neuwied, Andernach, Bad Honnef, Königswinter, Niederkassel, Wesseling, Dormagen, Zons, Monheim, Wesel, Xanten, Emmerich, Zutphen (IJssel), Deventer (IJssel), Kampen (IJssel).
[uredi] Pritoki
- Levi breg
Thur, Töss, Aare (Aar), Birs, Birsig, Ill, Moder, Lauter, Nahe, Moselle (Mosel), Nette, Ahr, Erft
- Desni breg
Hinterrhein, Ill, Schussen, Wutach, Alb, Wiese, Elz, Kinzig, Rench, Acher, Murg, Pfinz, Neckar, Majna, Lahn, Wied, Sieg, Wupper, Düssel, Ruhr, Emscher, Lippe, Oude IJssel (Issel), Berkel
[uredi] Glej tudi
- Porenje
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
