Sečnina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Strukturna formula | |
|---|---|
  |
|
| Splošni podatki | |
| Ime | sečnina |
| Druga poimenovanja | urea, karbamid |
| Molekulska formula | (NH2)2CO |
| Število CAS | 57-13-6 |
| Izgled | beli kristali brez vonja |
| Lastnosti | |
| Molska masa | 60,07 g/mol |
| Agregatno stanje | trdnina |
| Gostota | 1,335 g/cm³ |
| Tališče | 132,7 °C |
| Vrelišče | (razpade pod temperaturo vrelišča) |
| Termični razpad | >132,7 °C |
| Parni tlak | <0,1 hPa (20 °C) |
| Topnost (20 °C) | voda ~1000 g/l; etanol 50 g/l; skoraj netopna v etru in kloroformu |
Sečnina ali urea je organska spojina, ki pri številnih živalih, vključno s človekom, predstavlja končni presnovek metabolizma dušikovih spojin (npr. presnova aminokislin v t. i. ciklusu sečnine). Organizem na ta način izloča amonijak, ki bi sicer v prosti obliki bil toksičen. Tvori se zlasti v jetrih, izloča pa s sečem. V čisti obliki se sečnina nahaja kot bela, kristalinična in nestrupena trdnina brez vonja.
[uredi] Odkritje
Sečnina je prva organska spojina, ki so jo uspeli sintetizirati. Leta 1773 jo je odkril Hilaire Rouelle, prvi pa jo je sintetiziral Friedrich Wöhler leta 1828. Wöhler jo je sintetiziral iz kalijevega cianata in amonijevega sulfata in s tem ovrgel dotedanjo definicijo organskih spojin – da je za njihovo sintezo potrebna t. i. vitalna sila, ki je prisotna le v živem organizmu, in da zato organskih spojin ni možno pridobiti umetno.
