Nikotin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
|
 |
|
|
Nikotin
|
|
| Sistematično (IUPAC-) ime | |
| (S)-3-(1-metil-2-piroli-
dinil)piridin |
|
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | |
| ATC-koda | N07 |
| PubChem | |
| Kemični podatki | |
| Formula | C10H14N2 |
| Mol. masa | 162.26 g/mol |
| Fizikalni podatki | |
| Gostota | 1.01 g/cm³ |
| Tališče | -79 °C (-110 °F) |
| Vrelišče | 247 °C (477 °F) |
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | ? |
| Presnova | ? |
| Razpolovni čas | 2 h |
| Izločanje | ? |
| Terapevtski podatki | |
| Nosečnostna kategorija |
? |
| Zasvojljivost | srednja do visoka |
| Način uporabe | kajenje tobaka, njuhanje tobaka, žvečenje nikotinskih žvečilk ... |
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki. Pri tobakovcu predstavlja nikotin 0,6–3 % mase posušene rastline.[1] Biosinteza poteka v koreninah tobakovca ter se skladišči v listih. Pri rastlinah ima vlogo obrambe pred rastlinojedci. Nikotin je nevrotoksin in je bil zaradi svojih lastnosti v preteklosti v uporabi kot insekticid; danes se v te namene še vedno uporabljajo njegovi derivati.
V nizkih koncentracijah deluje nikotin pri sesalcih stimulativno, kar je eden od glavnih razlogov razvoja zasvojenosti pri kajenju tobaka.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina in ime
Nikotin je poimenovan po navadnem tobaku (lat. Nicotiana tabacum), ki pa je dobil ime po francoskem veleposlaniku na Portugalskem Jeanu Nicotu, ki je rastlino in njena semena poslal leta 1560 iz Brazilije v Pariz. Nikotin sta iz tobakovca prva izolirala nemška kemika Posselt in Reimann leta 1828. Kemično molekulsko formulo je prvi zapisal Melsens leta 1943, leta 1893 pa so nikotin prvič sintetizirali.
[uredi] Kemične lastnosti
Nikotin je higroskopna oljnata tekočina z bazičnimi lastnostmi, ki je mešljiva z vodo. Zlahka prodira skozi kožo.
[uredi] Farmakologija
[uredi] Farmakokinetika
Po vstopu nikotina v organizem, se le-ta zelo hitro porazdeli po sistemskem krvnem obtoku in lahko prehaja krvno-možgansko pregrado. Po inhalaciji, na primer s cigaretnim dimom, nikotin doseže možgane po 7 sekundah. Razpolovna doba nikotina znaša okoli 2 uri.[2]. Količina nikotina, ki se absorbira iz vdihanega cigaretnega dima, je odvisna od količine nikotina v tobaku ter od cigaretnega filtra. Pri njuhanju ali žvečenju tobaka se absorbirajo večje količine nikotina. Presnova nikotina poteka zlasti v jetrih s citokromi P450, predvsem z izoobliko CYP2A6. Poglavitni presnovek nikotina je kotinin.
