Tobak
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Tobak | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Nicotiana tabacum
|
||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
Nicotiana acuminata |
Rod tobak (znanstveno ime Nicotiana sp.) obsega 60 vrst, v uporabi (kajenje, žvečenje in njuhanje) pa sta dve vrsti tobaka: navadni tobak (Nicotiana tabacum) in kmečki tobak (Nicotiana rustica). Vrsti se razlikujeta predvsem v velikosti listov (navadni tobak ima dosti večje liste od kmečkega) in v občutljivosti na podnebje (navadni tobak raste samo v subtropskih podnebjih, kmečki tobak pa raste v zmernem pasu po celotni zemlji in izvira iz Mehike). Podobne pa so sestavine (alkaloidi iz družine nikotinov), ki nastajajo v koreninah in se nato transportirajo v liste. Zanimivo je tudi to, da koncentracija nikotina narašča, ko se rastlina bliža cvetenju in hitro pade med cvetenjem in razvojem semen. To lastnost je mogoče izkoristiti tako, da na rastlini trgamo cvetove in tako v listih obdržimo višjo koncentracijo nikotina. Poleg zgoraj omenjenih uporab tobaka, ga uporabljajo tudi kot nadomestek za pesticide v biološki pridelavi hrane, nikotin je namreč učinkovit insekticid.
Francoski znanstvenik Jean Nicot je prvi iz tobaka izločil snov, ki se po njem imenuje nikotin. To je zelo hud strup, saj že 0,05 gr nikotina lahko povzroči smrt pri človeku. Prvotno so smatrali da zmerne količine kajenja blagodejno vplivajo na človekov organizem, kasneje pa so ugotovili da je v tobačnem dimu še cela vrsta strupenih primesi, kot so ; ogljikov monoksid, cianidi, amonijak, piridin, žveplo in še vrsta drugih. Množično kajenje tobaka med prebivalstvom se je začelo širiti po krimski vojni, ko so postale cigarete dodatek vojaškega obroka. Danes se morajo voditi prave kampanje med prebivalstvom za odvajanje od kajenja tobaka, zaradi hudih zdravstvenih posledic te navade in življenjskega sloga ljudi.
Tobak je med najstarejšimi poživili, ki jih poznamo in gojimo. Južnoameriški Indijanci že od prazgodovine gojijo to rastlino iz družine razhudnikov, ki uspeva samo v najbolj sončnih področjih sveta. Leta 1492, ko je Krištof Kolumb prišel v Ameriko k Indijancem je tam našel zeleno rastlino tobakovec in jo pozneje prenesel v Evropo. Okoli leta 1560 pa je tobak začel svoj osvajalski pohod po Evropi. Danes je najbolj uporabljani stimulans na svetu.
[uredi] Zgodovina tobaka
Zgodovina tobaka in tobačnih izdelkov se je za Evropejce začela 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu ob tem prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste neke takrat še neznane rastline. Ime je rastlina dobila po Jeanu Nicotu, po čigar zaslugi je tobak osvojil Evropo. Rastlino so imenovali Herba nicotiana, njen glavni alkaloid pa nikotin. Imeli so jo za zelišče, ki zdravi vse [bolezen|bolezni]]. Kmalu po hitri razširitvi tobaka širom Evrope so se začeli pojavljati in oglašati razni pisci, ki so nasprotovali hvali tobaka kot vsesplošnemu zdravilu in njegovi uporabi za omamljanje. Kljub velikemu številu nasprotnikov se je kajenje še širilo. V 17. in 18. st. pa so se bistveno spremenile kadilske navade ljudi, saj so se pojavile cigarete. Prav cigareta, v papir zavit tobak, je z možnostjo inhaliranja tobakovega dima omogočila množično uživanje tobaka. Z razvojem tobačne industrije v 19. in 20. st. in z nastankom filmske industrije in prvih reklam je tobak postal naslada in strup. Kajenje cigaret je najprej osvojilo moške, čez nekaj desetletij pa tudi ženske. Okrog leta 1970 je zdravniški konzilij odločil, da mora biti na vsaki škatli cigaret opozorilo o njihovi škodljivosti za zdravje. Ob tem pa je zelo pomembno, da vse raziskave, vse ugotovitve o škodljivosti nikotina in tudi vsi ukrepi v 19. in 20. stoletju niso nič vplivali na porabo tobaka. (31.-maj svetovni dan brez tobaka) Kajenje je na svetu vodilni vzrok prezgodnje smrti. Domnevno večina kadilcev s kajenjem nadaljuje zato, ker so zasvojeni z nikotinom v tobaku. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je trenutno je na svetu okoli 1,3 milijarde kadilcev, približno 5 milijonov ljudi po svetu vsako leto umre zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.
[uredi] Glej tudi
