Frankovsko cesarstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Frankovsko cesarstvo je nastalo na tleh zahodnorimskega cesarstva (današnja Francija, Švica, Beneluks, in zahodna Nemčija). Leta 498 se je dal merovinški kralj Klodvik I. dal krstiti in si pridobil naklonjenost katoliških zahodnih Gotov. Največjo moč je država dosegla v 8. stoletju v času Karla Velikega iz rodbine Karolingov. Na božič leta 800 ga je papež Leon III. v Rimu okronal za cesarja. Ostali evropski vladarji so ga priznavali za prvega rimskega cesarja po Romulu Avgustulu; ob njegovi smri leta 814 »renovatio Romani imperii« (lat. obnovljen Rimski imperij) s središčem v Aachnu je obsegalo današnjo Francijo, Beneluks, Nemčijo, Češko, Moravsko, večino Apeninskega polotoka, Korziko, Pireneje, Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko.
Karla je nasledil Ludvik Pobožni, ki je leta 817 razglasil zakon o delitvi države »Ordinatio Imperii«. Leta 840 je umrl, 843. pa so si cesarstvo po Verdunski pogodbi razdelili sinovi:
- Karel Plešasti, ki je dobil zahodni del;
- Lotar I., ki svoje zamisli o državni enotnosti ni mogel uveljaviti, je dobil srednji del;
- Ludvik Nemški je dobil vzhodni del.
Četrti sin, Pipin I., je še pred delitvijo leta 838 umrl.
Verdunska pogodba je dala temelj za kasnejši evropski razvoj, iz zahodnega dela je nastala romanska Francija, iz vzhodnega pa germanska Nemčija.
[uredi] Opombe in sklici
- ^ Spufford, Peter [1988] (1989). “Appendix I”, Money and its use in medieval Europe (v angleščini). Cambridge: Cambridge University Press, 398, 400–2. ISBN 0521303842.