Londonski sporazum (1915)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
S sporazumom se je Italija zavezala napovedati vojno centralnim silam (kar je storila manj kot mesec zatem, 23. maja istega leta), v zameno pa bi Italija v primeru zmage pridobila naslednja ozemlja:
- Trst,
- Trento,
- Gorica,
- Istra,
- protektorat nad Albanijo,
- pristanišče Vlorë v Albaniji,
- Dodekaneški otoki,
- Zadar,
- dele Dalmacije,
- dolino Soče in
- del nemškega azijskega in afriškega kolonialnega imperija.
Sporazum so podpisnice želele ohraniti v tajnosti, vendar je bila približna vsebina kmalu znana. Naposled so ga Rusi po oktobrski revoluciji novembra 1917 objavili v časopisu Izvestja.
Pakt je bil razveljavljen z Versajskim sporazumom, saj je predsednik ZDA Woodrow Wilson podprl južnoslovanske interese in zavrnil italijanske ozemeljske zahteve po ozemlju Dalmacije. Kljub temu je z Rapalsko pogodbo leta 1920 ostalo izven meja matične države približno tretjina slovenskega etničnega ozemlja, celotna hrvaška Istra, Reka in Zadar z neposrednim zaledjem. Omenjena ozemlja je takoj zajel močan val poitalijančevanja.