24. junij: dan Indijancev v Peruju

• 1314 - Škoti so si z zmago nad Angleži v bitki pri Bannockburnu pod vodstvom Roberta Bruca zopet priborili neodvisnost.
• 1534 - Jacques Cartier je odkril Otok princa Edvarda.
• 1777 - rodil se je John Ross, britanski polarni raziskovalec († 1856).
• 1991 - slovenska skupščina je določila sedanjo slovensko zastavo (na sliki) in grb.

22. junij – 23. junij – 25. junij – 26. junij

Stefan-Boltzmannov zakon (tudi Stefanov zákon) [štéfan-bólcmanov ~] je fizikalni zakon o sevanju črnega telesa: gostota energijskega toka j^*, ki ga seva črno telo, je sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T:

Sorazmernostna fizikalna konstanta σ = 5,670 400(40) · 10^-8 W m^-2 K^-4 je znana kot Stefanova konstanta ali Stefan-Boltzmannova konstanta. Zakon je leta 1879 odkril slovenski fizik Jožef Stefan (1835-1893, na sliki), leta 1884 pa ga je njegov učenec, avstrijski fizik Ludwig Edward Boltzmann (1844-1906) tudi teorijsko izpeljal v okviru termodinamike. Boltzman je upošteval drugi zakon termodinamike, kinetično teorijo plinov in obravnaval idealni reverzibilno delujoč toplotni stroj s svetlobnim sevanjem kot delovno snovjo namesto plina. To sevanje naj bi izvajalo tlak na stene posode. To je edini fizikalni zakon, imenovan po kakšnem slovenskem fiziku.

Danes ga lahko izpeljemo iz Planckovega zakona:

in velja samo za idealna črna telesa.

Preberite več ... | Arhiv

Predloga:Slika/junij 2008

• ... da sta v ljubljanski cukrarni (na sliki) umrla Dragotin Kette (1899) in Josip Murn - Aleksandrov (1901)?
• ... da je Evklidovo delo Elementi temeljno delo geometrije, ki je nastalo okoli leta 300 pr. n. št.?
• ... da je bil Bonifacij I. Montferraški eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207)?
• ... da je kinezioterapija metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev?
• ... da je pust čas med novim letom in pepelnično sredo?
• ... da je eno od najbolj znanih področij italijanske pokrajine Pisa Hudičeva dolina (Valle del diavolo), ki se tako imenuje zaradi boraksovih plinov, ki prihajajo na dan v obliki soffionov?

  Arhiv zanimivosti | Vsi novi članki ...

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.