Galenit
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Galenit | |
|---|---|
 |
|
| Splošno | |
| Kategorija | Minerali |
| Kemijska formula | svinčev sulfid (PbS) |
| Poimenovanje | Plinij, 77 n.š. |
| Identifikacija | |
| Barva | svinčeno siva, sivo črna, srebrnkasta |
| Črta | sivkasto črna |
| Kristalna zgradba | kubična |
| Cepitev | |
| Lomnost | |
| Lom | |
| Mohsova trdotna lestvica | 2,5 - 3 |
| Sijaj | kovinski |
| Lomni količnik | 4,3 |
| Specifična gostota | 7,2 - 7,6 g/cm³ |
| Entalpija | |
| Tališče | |
Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčevega sulfida in spada v v 2. razred med sulfide, po klasifikaciji H. Strunza.
Je svinčeno siv in močnega kovinskega sijaja. Na zraku oksidira in postane moten.
Vsebina |
[uredi] Sestava minerala
Kemično je skoraj čisti svinčev sulfid z malenkostno primesjo srebra (do 3 %). Čist galenit vsebuje 86,6 % svinca in 13,4 % žvepla, ponavadi ima tudi primesi.
[uredi] Nahajališča
Galenit je poleg sfalerita poglavitni mineral v Mežici, kjer so rudo kopali že Rimljani, pomemben je bil tudi rudnik v Litiji, ki so ga zaprli v 50. letih, ter najdišča v Knapovžah, Plešah, Remšniku in Okoški gori.
Po svetu najdemo galenit na Kosovu (Trepča), v Nemčiji (Mechernich - Eifel, Altenberg - Aachen, Bensberg - Köln, Andreasberg, Han, Freiberg, Erzgebirge), v Avstriji (Pliberk/Bleiberg), Italiji (Rabelj/Raibl, Salafossa, Gorno, Dossena, Sardinija), Španiji (Cabo de Gata in Almeria); Veliki Britaniji (Cumberland); Franciji (Sainte-Marie-aux-Mines), na Slovaškem (Banská Štiavnica), Češkem (Přibram), v Romuniji (Cavnic in Rodna), Bolgariji (Asenovgrad, Madam), v Rusiji (Dalnjegorsk), ZDA ( Joplin v Missouriju, Kansas, Leadville, Aspen, Georgetown, San Juan v Koloradu, Coeur d'Alene v Idahu, Kalifornija), Mehiki (Santa Eulalia) in Avstraliji (Broken Hill).
[uredi] Uporaba
Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, ponavadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki.
[uredi] Literatura
- S. Grafenauer, J. Duhovnik. (1977). Sistematska mineralogija, Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, str. 53-54. (COBISS)
- M. F. Altaba, A. S. M. Arribas, G. Tanelli. (1997). Geologija, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 14. (COBISS)
- Več avtorjev. (2007). Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, (COBISS)
- R. Vidrih, V. Mikuž. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, str. 91-93. ISBN 86-365-0184-9 (COBISS)
