Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za druge pomene glejte Vzhodna fronta.
| Vzhodna fronta | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del Prva svetovna vojna | |||||||
|
|||||||
| Udeleženci | |||||||
 Nemško cesarstvoAvstro-Ogrska Otomansko cesarstvo  Bolgarija |
 Rusko cesarstvo Romunija |
||||||
| Poveljniki | |||||||
| Paul von Hindenburg Erich Ludendorff Conrad von Hötzendorf |
Emperor Nicholas II Predloga:Podatki države Russian Empire Grand Duke Nicholas Constantin Prezan |
||||||
Vzhodna fronta se nanaša na prizorišče I. svetovne vojne v Srednji in, še posebej, Vzhodni Evropi. Tako kot zahodna fronta se nanaša na celinsko Evropo. Kljub zemljepisni ločenosti so dogodki na obeh bojiščih močno vplivali drugi na druge.
Nemčija in Avstro-Ogrska odpreta vzhodno fronto proti Rusiji. Avstro-Ogrska je imela tu večjo vlogo, saj je Nemčija prevzela vojskovanje na zahodni fronti in na morju. Sprva se je fronta premikala proti vzhodu, leta 1916 pa je Rusom uspelo prodreti daleč na jug. Leta 1916 se je antanti pridružila tudi Romunija, a jo je Nemčija takoj porazila. Leta 1917 začne ruska vojska zaradi februarske in kasneje oktobrske revolucije razpadati. Decembra ruska vlada podpiše premirje, marca 1918 pa Rusija podpiše separatni (ločen od zaveznic) mir v Brest-Litovsku, zaradi katerega je Rusija izgubila veliko ozemelj (velik del Poljske, Pribaltske državice,...). Po koncu vojne je ta separatni mir razveljavljen.
