Vlak
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
V železniškem transportu je vlak sestavljen iz več povezanih železniških vozil, ki se skupaj premikajo po vodilu. Tako lahko prevažajo potnike ali tovor iz enega na drugo mesto vzdolž proge. Vodilo je običajno dve vzporedni železniški tirnici, lahko pa je tudi enotirnična železnica ali pa maglev. Pogon vlaka je možen iz različnih virov, običajno pa je to lokomotiva ali pa samodejno gnana motorna enota.
Vsebina |
[uredi] Vrste vlakov
Za različne namene obstajajo različne vrste vlakov. Vlak je lahko sestavljen iz lokomotive in pripetih železniških vagonov ali pa samodejno gnane motorne enote (občasno tudi z enim samim gnanim vozilom, imenovanim motorka). Vlake lahko s kablom vlečejo tudi konji ali pa jih po klancu navzdol poganja gravitacija.
Posebne vrste vlakov delujejo na pripadajočih posebnih železnicah, kot so enotirnična železnica, hitra železnica, maglev, vzpenjača, zobata železnica ali pa zračna železnica.
Potniški vlak vsebuje eno ali več lokomotiv ter enega ali več potniških vagonov. Vlak je lahko sestavljen samo iz potniških vagonov, pri tem pa so nekateri ali pa kar vsi gnani kot motorna enota.
Tovorni vlaki so sestavljenih iz tovornih vagonov, čeprav so nekateri poštni vlaki (posebej v nekaterih državah potujoči poštni uradi) na zunaj bolj podobni potniškim vlakom.
Vlaki so lahko tudi mešani, to pomeni, da prevažajo tako tovor in potnike. Taki mešani vlaki postajajo čedalje redkejši v več državah. V Sloveniji jih nimamo, čeprav nekateri potniški vlaki tudi prevažajo manjše količine tovora, predvsem pošto.
Posebni vlaki se uporabljajo tudi za vzdrževanje prog.
Samo nepripeto železniško vozilo sicer ni vlak, vendar se tako šteje zaradi signalizacijskih razlogov.
[uredi] Vleka
Prvi vlaki so bili vlečeni z vrvjo, s konji ali pa gravitacijsko, od začetka 19. stoletja dalje pa v veliki večini s parnimi lokomotivami. Od 20-ih let 20. stoletja so parne lokomotive začele zamenjevati dizelske in električne lokomotive, ki so bile preprostejše za uporabo in obratovanje ter tudi čistejše, vendar dražje. Ob približno istem času so v potniški promet začele prihajati tako dizelske kot električne samodejno gnane motorne enote. Večina držav je odpravila parne lokomotive iz vsakodnevne rabe do 70. let 20. stoletja. Nekatere države, kjer je premog poceni in v izobilju (predvsem na Kitajskem), še uporabljajo parne lokomotive, vendar se tudi te postopoma umikajo. Muzejski parni vlaki pa so še vedno v uporabi v večini držav zaradi turizma.
Električna vleka omogoča nižjo ceno po prevoženem kilometru, vendar z visokimi začetnimi stroški, ki so upravičeni samo na progah z veliko prometa. Ker je strošek izgradnje elektrificirane proge visok, električna vleka ni primerna za zelo dolge proge. Električni vlaki dobivajo električni tok preko nadtirnih električnih kablov ali preko sistema tretje tirnice.
[uredi] Potniški vlaki
[uredi] Tovorni vlaki
[uredi] Znane železniške proge
Prvo železniško progo na svetu, med pristaniškim mestom Liverpool in Manchestrom po kateri je vozila parna lokomotiva, so pod vodstvom Georgea in Roberta Stephensona zgradili leta 1830 v Veliki Britaniji. Proga je bila dolga 50 km.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
