Velika nagrada Beograda 1939

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

**Velika nagrada Beograda 1939**
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1939.
Datum	3. september 1939
Urad. ime	Velika nagrada Beograda
Lokacija	Kalemegdan, Beograd, Jugoslavija
Dirkališče	Cestno dirkališče 2.790 km (1.734 mi)
Razdalja	50 krogov, 139.50 km (86.68 mi)
Vreme	Sončno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Manfred von Brauchitsch	Mercedes-Benz
Čas	1:14.2
Najhitrejši krog
Dirkač	Tazio Nuvolari Manfred von Brauchitsch	Auto Union Mercedes-Benz
Čas	1:14.0
Stopničke
Prvi	Tazio Nuvolari	Auto Union
Drugi	Manfred von Brauchitsch	Mercedes-Benz
Tretji	Hermann Paul Müller	Auto Union

Velika nagrada Beograda 1939 je bila deveta in zadnja neprvenstvena dirka v Sezoni Velikih nagrad 1939, ki jo je prekinil izbruh druge svetovne vojne. Potekala je 3. septembra 1939, torej dva dni po začetku druge svetovne vojne. Zaradi napetih razmer v Evropi se nekaj dirkačev dirke ni udeležilo, najuspešnejši moštvi tistih let, Mercedes-Benz in Auto Union sta na dirko poslali po dva dirkalnika, dirke pa se je udeležil tudi domači dirkač Boško Milenković z že nekoliko zastarelim Bugattijem T51. Pred več kot 100.000 gledalci je svojo zadnjo zmago dosegel italijanski dirkač Tazio Nuvolari z Auto Unionom, eden najboljših dirkačev vseh časov, drugo mesto je osvojil Manfred von Brauchitsch z Mercedesom, tretje Hermann Paul Müller z Auto Unionom, četrto pa Milenković, ki je bil zadnji uvrščeni dirkač.

Štart dirke

[uredi] Poročilo

[uredi] Pred dirko

Dirka je potekala na spolzkem in neravnem cestnem dirkališču v Beogradu, deloma je bilo dirkališče tlakovano z granitnimi kockami. Nemški moštvi Auto Union in Mercedes-Benz sta se po daljšem premisleku odločili poslati na dirko po dva svoja dirkalnika, za vsak slučaj pa ju je spremljala lastna cisterna z gorivom.

Drugi dan prostega treninga je prišla novica, da sta Nemčija in Poljska v vojni. Organizatorji pa kljub temu niso želeli odpovedati dirke, kajti to bi jim prineslo velik finančni primanjkljaj, celo rotili so nemške dirkače naj ostanejo. Hermann Lang je bil na prvih treningih najhitrejši, na zadnjem treningu pa je najhitrejši čas z zelo tvegano vožnjo dosegel von Brauchitsch. Ko je želel Lang odpeljati nov hiter krog, je šef moštva Alfred Neubauer vprašal oba dirkača, če sta znorela, in jima prepovedal nazaj na stezo.

Zjutraj pred štartom dirke je Velika Britanija napovedala vojno Nemčiji. Po legendi je von Brauchitsch želel z letalom pobegniti v Švico, toda šef moštva Neubauer ga je prestregel ga prisilil, da se je udeležil dirke.

[uredi] Dirka

Na štartu dirke je von Brauchitsch z najboljšega štartnega položaja povedel, sledil pa mu je Lang, ki se je zavedal, da je to zadnja dirka za kar nekaj let, zato je želel na vsak način zmagati, sledila pa sta mu še Nuvolari in Müller. Von Brauchitsch, ki z mislimi ni bil popolnoma osredotočen na dirko, je večkrat zapeljal preširoko čez robnike, s čemer je na stezo prinesel kamenje in zemljo. Eden od teh kamnov je v petem krogu razbil vetrobransko steklo na Langovem dirkalniku, nato pa še njegova dirkaška očala, tako da je moral z koščkom stekla v očesu zapeljati v bokse in dirkalnik prepustiti Bäumerju.

Von Brauchitsch je tako vodil pred Müllerjem in Nuvolarijem, toda naredil je napako, se pred francoskim veleposlaništvom zavrtel in zapeljal s steze. Ob vračanju na stezo je vanj skoraj trčil Nuvolari, ki ga je komaj še uspel prehiteti. Von Brauchitsch je poskušal ujeti vodilna dirkača Auto Uniona, toda zaradi trčenja in posledično odstopa Bäumerja je moral močno zavirati in je izgubil stik z vodilnima dirkačema. Müller je imel pet sekund prednosti pred Nuvolarijem, toda vodilni Nemec je v tridesetem krogu zapeljal na postanek v bokse zaradi počene zadnje leve pnevmatike. Von Brauchitsch je na svoj postanek zapeljal v šestintridesetem krogu, tako da je imel vodilni Nuvolari že petdeset sekund prednosti. Milenković je zaradi pregrevanja dirkalnika opravil zelo dolg postanek v boksih. Ker njegovemu mehaniku ni uspelo odpreti pokrova hladilnika, je moral to storiti sam in s tem še dodatno izgubil čas.

V devetintridesetem krogu je svoj edini postanek v boksih opravil Nuvolari, toda po opravljenem postanku so mehaniki porinili njegov dirkalnik, ki je ugasnil, kar je bilo proti pravilom. Kljub temu se Mercedes ni odločil za pritožbo, ker sta tudi njihova dirkača že kršila pravila glede prehitevanja počasnejših dikačev. Nuvolari je tako zadržal prednost devetih sekund, dosegel zadnjo zmago na evropskih dirkah za Veliko nagrado za kar sedem let in svojo zadnjo zmago v bogati karieri. Po koncu dirke so dirkači izvedeli, da sta v vojni tudi že Francija in Nemčija.

[uredi] Po dirki

Alfred Neubauer je organiziral vrnitev karavane nemških tovornjakov domov. Zaradi govoric, da bi Madžarska zasegla vse gorivo, so krenili raje prek Slavonije, Hrvaške in Slovenije v Avstrijo. Zaradi prašnih cest in posledično težav z vidljivostjo so morali tovornjaki voziti na razdalji kilometra in pol. Ob prihodu do tovarne pa je tovornjake zasegla nemška vojska.

[uredi] Rezultati

[uredi] Dirka

Poz	Št	Dirkač	Moštvo	Dirkalnik	Krogi	Čas/Odstop	Št. mesto
1	4	Tazio Nuvolari	Auto Union	Auto Union D	50	1:04:03.8	5
2	6	Manfred von Brauchitsch	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154	50	+ 7.6s	1
3	8	Hermann Paul Müller	Auto Union	Auto Union D	50	+ 31.6s	3
4	12	Boško Milenković	Privatnik	Bugatti T51	31	+19 krogov	4
Ods	2	Hermann Lang Walter Bäumer	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154	17	Trčenje	2
DNS	4	Ulrich Bigalke	Auto Union	Auto Union D
DNS	8	Hans Stuck	Auto Union	Auto Union D
DNS	10	Walter Bäumer	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154
DNS	14	Raymond Sommer	Alfa Corse	Alfa Romeo 308
DNS	18	Paul Pietsch	Officine A. Maserati	Maserati 8CTF
DNS	20	Luigi Villoresi	Officine A. Maserati	Maserati 8CTF