See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Srednja Azija - Wikipedija, prosta enciklopedija

Srednja Azija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu.     uradna ruska definijica     splošno sprejeta definicija     UNESCOva razmejitev
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu.
    uradna ruska definijica     splošno sprejeta definicija     UNESCOva razmejitev

Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija. Pojem je prvi imenoval ruski raziskovalec in popotnik Nikolaj Mihajlović Prževalski. Geografsko je to zelo veliko območje ozemlja z zelo raznoliko geografijo. Vključuje visoke planote, visoka gorstva (Tian Šan), suhe puščave (Kara-Kum, Kizil-Kum, Taklamakan) in puščavo Gobi ter travnate stepe. Suha stepska področja se povezujejo z vzhodnoevropskimi področji in oblikujejo enotno območje, poznano kot evroazijska stepa. Velik del pokrajine v Srednji Aziji je presuh ali preveč kamnit za kmetovanje, zato je tu malo stalnih naselij, prevladujejo občasna prebivališča nomadskih ljudstev, katerih prebivališča so največkrat šotori in jurte. Kljub temu da je tu pretežno suho podnebje, je vseeno nekaj velikih rek, kot so, Amur Darja, Sir Darja, reka Hari. Večina vode tukaj je v jezerih kot so: Aralsko jezero, Kaspijsko jezero, večkrat imenovano tudi Kaspijsko morje in Bajkalsko jezero. Zadnja leta je prevelika poraba vode iz Aralskega jezera za kmetijske namene zelo zmanjšala vodostaj in povzročila velike okoljske probleme.

[uredi] Politična geografija Srednje Azije

Srednja Azija nima enotne definicije. Politično geografsko jo po splošno sprejeti definiciji sestavlja pet nekdanjih Sovjetskih republik:

Po širši definiciji sem prištevajo še nesovjetske države

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:



aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -